Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (��agar Tina) .

81 - 90 / 185
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Vpliv epidemije covida-19 na genetsko obravnavo Oddelka za onkološko klinično genetiko Onkološkega inštituta Ljubljana
Natalija Klopčič, Simona Hotujec, Tina Kerševan, Ana Blatnik, Ksenija Strojnik, Mateja Krajc, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Izhodišče: Pandemija covida-19 je v začetku leta 2020 močno omajala temelje zdravstvenega sistema ne samo v Sloveniji, ampak tudi po svetu. Povsem nepričakovano nas je postavila pred izzive, ki so jih prinesli ukrepi za zajezitev te nalezljive bolezni. Z njimi smo se spoprijeli tudi zaposleni na Oddelku za onkološko klinično genetiko Onkološkega inštituta Ljubljana (OIL). Ob tem nam je bilo v pomoč učinkovito timsko sodelovanje v kolektivu. Namen: Ugotoviti vpliv epidemije covida-19 na število napotitev preiskovancev na onkološko genetsko svetovanje in testiranje, število opravljenih genetskih posvetov ter število prenaročitev in dobljene rezultate primerjati s podatki pred epidemijo ter ugotoviti razliko v povprečni starosti preiskovancev ob napotitvi v obdobju razglasitve prve in druge epidemije. Metode: Analiza podatkov o številu napotitev, opravljenih genetskih posvetov in številu prenaročanj je bila pripravljena na podlagi podatkovne zbirke Oddelka za onkološko klinično genetiko OIL z opisno statistiko. Rast opravljenih posvetov smo dokazovali z metodo bivariatne regresije, s t-testom pa primerjavo povprečne starosti preiskovancev ob napotitvi med prvo in drugo razglasitvijo epidemije. Rezultati: V obdobju prve razglasitve epidemije smo aprila 2020 imeli 78,8-odstotni upad rednih napotitev na genetsko svetovanje in testiranje glede na april 2019. Obenem smo v istem primerjalnem obdobju zabeležili 70,4-odstotni porast prednostnih napotitev. Starostna struktura napotenih preiskovancev se med obdobjema razglasitve epidemije ne razlikuje. V obdobju prve razglasitve epidemije smo opravili skupno 68 % manj genetskih posvetov kot v istem časovnem obdobju leto prej. V obdobju druge razglasitve epidemije smo opravili 12,7 % manj posvetov glede na enako časovno obdobje v letu pred epidemijo. Skupaj je bilo leta 2020 opravljenih 19,4 % genetskih posvetov manj kot leta 2019. V letu 2021 pa bomo napovedno opravili 21,4 % posvetov več kot v letu 2020. Ne glede na vztrajanje epidemije je število prvih posvetov v porastu. V prvem raziskovanem obdobju je bilo skupno prenaročenih 400 preiskovancev, od tega smo jih zaposleni prenaročili 227, kar znaša 55 %. V drugem raziskovanem obdobju je bilo 550 prenaročitev, zaposleni smo jih prenaročili 91, kar znaša 16 %. Več je bilo teh, ki so želeli nov termin ali pa se posveta niso udeležili brez predhodne odpovedi. Zaključek: Epidemija covida-19 je močno posegla na vsa področja zdravstvenega sistema, kjer smo se bili primorani spopasti z zajezitvenimi ukrepi. Na Oddelku za onkološko klinično genetiko smo v skladu z uradnimi odloki in priporočenimi ukrepi reorganizirali vsakdanjo prakso. Soočili smo se z novimi izzivi, kot so prenaročanje, telegenetskimi posveti, delo od doma in uvajanje novih kliničnih poti genetske obravnave. Kljub epidemiji se onkogenetska dejavnost v nasprotju z drugimi evropskimi državami ni ustavila ne v prvem ne v drugem valu epidemije. V letu 2021 beležimo celo porast tako napotovanja zaradi zdravljenja kot tudi števila opravljenih posvetov.
Ključne besede: genetsko testiranje, epidemije, covid-19, genetski posveti, napotitve
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2021; Ogledov: 1134; Prenosov: 443
.pdf Celotno besedilo (279,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

82.
Učinkovitost (in varnost) cepljenja onkoloških bolnikov proti covidu-19 med aktivnim zdravljenjem
Tina Zupančič, Cvetka Grašič-Kuhar, 2021, kratki znanstveni prispevek

Povzetek: Onkološki bolniki so bili že ob začetku pandemije covida-19 prepoznani kot skupina s povečanim tveganjem zapletov ob morebitni okužbi z virusom SARS-CoV-2, vendar so bili izključeni iz registracijskih raziskav cepiv proti covidu-19. Šele v zadnjih mesecih imamo na voljo več raziskav, ki so preučevale učinkovitost cepljenja pri onkoloških bolnikih z različnimi načini zdravljenja. Te so pokazale dobro učinkovitost (tako z razvojem humoralnega kot celičnega odgovora) in varnost cepiv predvsem pri bolnikih s solidnimi raki. Pričakovano slabši humoralni odziv je bil pri hematoloških bolnikih oziroma ga skoraj ni bilo pri bolnikih na terapiji anti-CD20 in terapiji z zaviralci Brutonove kinaze. Vendar je bil pri hematoloških bolnikih ohranjen celični odgovor in tako je smiselno cepljenje tudi pri tej skupini bolnikov, tudi s tretjim odmerkom. Pri bolnikih, ki so predhodno preboleli okužbo s SARS-CoV-2 ter bili nato cepljeni, so ugotavljali bistveno boljši humoralni odgovor kot pri cepljenju neprebolevnikov.
Ključne besede: cepljenje, onkološki bolniki, covid-19, humoralni odgovor, celični odgovor
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2021; Ogledov: 941; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (119,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

83.
Robust saliva-based RNA extraction-free one-step nucleic acid amplification test for mass SARS-CoV-2 monitoring
Eva Rajh, Tina Šket, Arne Praznik, Petra Sušjan, Alenka Šmid, Dunja Urbančič, Irena Mlinarič-Raščan, Polona Kogovšek, Tina Demšar, Mojca Milavec, Katarina Prosenc, Žiga Jensterle, Mihaela Zidarn, Viktorija Tomič, Gabriele Turel, Tatjana Lejko-Zupanc, Roman Jerala, Mojca Benčina, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Early diagnosis with rapid detection of the virus plays a key role in preventing the spread of infection and in treating patients effectively. In order to address the need for a straightforward detection of SARS-CoV-2 infection and assessment of viral spread, we developed rapid, sensitive, extraction-free one-step reverse transcription-quantitative polymerase chain reaction (RT-qPCR) and reverse transcription loop-mediated isothermal amplification (RT-LAMP) tests for detecting SARS-CoV-2 in saliva. We analyzed over 700 matched pairs of saliva and nasopharyngeal swab (NSB) specimens from asymptomatic and symptomatic individuals. Saliva, as either an oral cavity swab or passive drool, was collected in an RNA stabilization buffer. The stabilized saliva specimens were heat-treated and directly analyzed without RNA extraction. The diagnostic sensitivity of saliva-based RT-qPCR was at least 95% in individuals with subclinical infection and outperformed RT-LAMP, which had at least 70% sensitivity when compared to NSBs analyzed with a clinical RT-qPCR test. The diagnostic sensitivity for passive drool saliva was higher than that of oral cavity swab specimens (95% and 87%, respectively). A rapid, sensitive one-step extraction-free RT-qPCR test for detecting SARS-CoV-2 in passive drool saliva is operationally simple and can be easily implemented using existing testing sites, thus allowing high-throughput, rapid, and repeated testing of large populations. Furthermore, saliva testing is adequate to detect individuals in an asymptomatic screening program and can help improve voluntary screening compliance for those individuals averse to various forms of nasal collections.
Ključne besede: SARS-CoV-2, COVID-19, COVID-19 serological testing, real-time polymerase chain reaction, saliva, oral cavity swab, passive drool, pooling
Objavljeno v DiRROS: 09.11.2021; Ogledov: 1047; Prenosov: 534
URL Povezava na celotno besedilo

84.
Linkages of plant morphological-functional traits to soil properties on extensively used grasslands of Pohorjem
Tina Unuk Nahberger, Nataša Pipenbaher, Sonja Škornik, 2015, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 721; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

85.
LIFEGENMON - LIFE for European forest genetic monitoring system
Hojka Kraigher, Filipos Aravanopoulos, Barbara Fussi, Fotis Kiourtsis, Monika Konnert, Tina Michieli, Živan Veselič, Marjana Westergren, 2016, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 753; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (4,38 MB)

86.
87.
SciVie - Sciences de le Vie from the past and for the future
Maja Peteh, Irena Rebov, Tina Drolc, Žiga Lipar, Tom Levanič, Hojka Kraigher, 2015, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 867; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

88.
Acta Silvae et Ligni
Tine Grebenc, Maja Peteh, Tina Drolc, Tom Levanič, Hojka Kraigher, 2015, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 1068; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

89.
The publishing center Silva Slovenica and monograph series Studia Forestalia Slovenica
Maja Peteh, Peter Železnik, Tina Drolc, Tom Levanič, Hojka Kraigher, 2015, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 772; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

90.
S tematsko učno potijo [!]
Tina Drolc, 2021, poljudni članek

Ključne besede: risi, učna pot, LIFE Lynx, gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 982; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (545,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh