21. Life IP CARE4CLIMATE - Action C8 and E3 : first interim reportBoštjan Mali, Andreja Ferreira, Gal Kušar, Anica Simčič, Adrijana Trekman, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: project Life IP CARE4CLIMATE, land use, land use changes, forestry, activities
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 174; Prenosov: 0 |
22. 7. poročilo o doseganju kazalnikov uspešnosti in napredka partnerjev projekta Life IP CARE4CLIMATE - akcija C8 in E3Boštjan Mali, Andreja Ferreira, Bernarda Krištof, Simon Zidar, Gal Kušar, Kaja Plevnik, 2023, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: projekt Life IP CARE4CLIMATE, raba tal, spremembe rabe tal, gozdarstvo, aktivnosti
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 212; Prenosov: 0 |
23. 6. poročilo o doseganju kazalnikov uspešnosti in napredka partnerjev projekta Life IP CARE4CLIMATE - akcija C8 in E3Boštjan Mali, Andreja Ferreira, Bernarda Krištof, Simon Zidar, Gal Kušar, Kaja Plevnik, 2023, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: projekt Life IP CARE4CLIMATE, raba tal, spremembe rabe tal, gozdarstvo, aktivnosti
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 194; Prenosov: 0 |
24. 1. poročilo o doseganju kazalnikov uspešnosti in napredka partnerjev projekta Life IP CARE4CLIMATE - akcija C8 in E3Boštjan Mali, Andreja Ferreira, Adrijana Trekman, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: projekt Life IP CARE4CLIMATE, raba tal, spremembe rabe tal, gozdarstvo, aktivnosti
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 0 |
25. 3. poročilo o doseganju kazalnikov uspešnosti in napredka partnerjev projekta Life IP CARE4CLIMATE - akcija C8 in E3Boštjan Mali, Andreja Ferreira, Adrijana Trekman, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: projekt Life IP CARE4CLIMATE, raba tal, spremembe rabe tal, gozdarstvo, aktivnosti
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 173; Prenosov: 0 |
26. 2. poročilo o doseganju kazalnikov uspešnosti in napredka partnerjev projekta Life IP CARE4CLIMATE - akcija C8 in E3Boštjan Mali, Andreja Ferreira, Adrijana Trekman, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: projekt Life IP CARE4CLIMATE, raba tal, spremembe rabe tal, gozdarstvo, aktivnosti
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 187; Prenosov: 0 |
27. O domorodnosti alpskega kozoroga v SlovenijiAndreja Nève Repe, Elena Bužan, Borut Toškan, Jernej Javornik, Boštjan Pokorny, Andrej Arih, Lars Zver, Maruša Prostor, Miha Krofel, Matija Stergar, Klemen Jerina, Hubert Potočnik, Rok Černe, Aleš Poljanec, 2023, strokovni članek Povzetek: Alpski kozorog (Capra ibex) je alpski endemit. Na območju Slovenije naj bi bila vrsta iztrebljena v drugi polovici 17. stoletja, globalno pa je bila zaradi prelova na robu izumrtja konec 19. stoletja. Preživela je le populacija na širšem območju parka Gran Paradiso na skrajnem zahodu Alp v Italiji. Zaradi naselitev in drugih varstvenih programov sedaj alpski kozorog živi v celotnih Alpah, vključno s Slovenijo. Vendar pri nas njegove populacije nazadujejo in so v zelo slabem stanju, kar je lahko rezultat več dejavnikov. Malo izvornih osebkov ob naselitvah, zgodovinska ozka grla in ločenost kolonij so povzročili parjenje v sorodstvu, kar je slabšalo genetsko stanje populacij in lahko negativno vpliva tudi na demografijo. K številčnemu zmanjševanju vrste so lahko prispevale tudi bolezni. Za dolgoročno ohranitev alpskega kozoroga v Sloveniji so nujni takojšnji aktivni ohranitveni ukrepi, pogoj pa je ustrezna opredelitev izvornosti vrste, saj je (bila) zaradi prejšnjih pomanjkljivih podatkov umeščena med tujerodne. V prispevku na podlagi arheo-zooloških, genetskih in preliminarnih habitatnih analiz utemeljujemo, da je v Sloveniji kozorog domorodna vrsta. V raziskavah smo pokazali, da je vrsta živela na ozemlju zdajšnje Slovenije v poznoantičnem in zgodnje srednjeveškem obdobju. Preliminarno smo določili tudi primernost in povezanost habitata kozoroga v slovenskem alpskem svetu ter nakazali verjetne potrebne ukrepe za ohranitev vrste v Sloveniji.
Ključne besede: Capra ibex, izvornost vrste, programi varstva, Alpe, habitat, genetika
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 237; Prenosov: 66
 Celotno besedilo (475,48 KB) |
28. Povezanost med rakom in onesnaževali, ki nastanejo v procesih sežiga in sosežiga odpadkov: krovni pregled literatureTeja Oblak, Tanja Carli, Vesna Zadnik, Niko Samec, Andreja Kukec, 2023, pregledni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: V procesih sežiga in sosežiga odpadkov ter proizvodnje cementa se v okolje sproščajo izpusti, ki vsebujejo različna onesnaževala. Z namenom oceniti povezanost med rakom pri poklicno izpostavljenih in okoliških prebivalcih ter izpostavljenostjo okoljskim onesnaževalom iz sežigalnic, naprav za sosežig in cementarn smo si za cilj zadali izdelavo krovnega pregleda literature. Metode: V krovni pregled literature so bile vključene metaanalize in sistematični pregledi literature v angleščini v obdobju od leta 1980 do leta 2023. Iskanje je bilo izvedeno v štirih podatkovnih zbirkah (PubMed, Scopus, Web of Science, Cochrane Reviews). Kakovost je bila ocenjena z orodjema AMSTAR-2 (metodologija) in GRADE (dokazi). Rezultati: Izmed 7.701 opredeljenih dokumentov jih je bilo v končno analizo vključenih 14 (pet metaanaliz, devet sistematičnih pregledov). Obstajajo nizki do zmerni dokazi o povezanosti med sarkomom mehkih tkiv in ne-Hodgkinovim limfomom z izpostavljenostjo dioksinom v okolici sežigalnic I. generacije, česar študije niso dokazale za sežigalnice naslednjih generacij. Zaenkrat ne razpolagamo z dokazi za sosežig. Pri delavcih v cementarnah I. do II. generacije obstaja nekaj zmernih dokazov o povezanosti med incidenco vseh rakov, pljučnega raka, raka ustne votline in žrela, prostate in želodca z izpostavljenostjo šestvalentnemu kromu. Velika večina dokazov je omejenih zaradi mešanih rezultatov, razlik v tehniki vprašanj, heterogenosti in potencialni pristranosti. Zaključek: Obstajajo omejeni dokazi o povezanosti med rakom in izpostavljenostjo onesnaževalom iz sežigalnic I. in cementarn I. do II. generacije. Za oceno morebitne povezanosti med rakom in onesnaževali iz najsodobnejših naprav za sosežig je smiselno načrtovati ciljane epidemiološke študije in študije notranje izpostavljenosti z uporabo humanega biomonitoringa.
Ključne besede: rak, odpadki, sežig, sosežig, cementarna, onesnaževala
Objavljeno v DiRROS: 08.01.2024; Ogledov: 196; Prenosov: 74
Celotno besedilo (189,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
29. Inovativen pristop obnove gozdov na KočevskemMartina Kastelec, Gregor Božič, Andreja Ferreira, Boštjan Mali, 2023, strokovni članek Ključne besede: podnebne spremembe, naravne ujme, gozdovi, kombinirana obnova gozdov, sadnja, inovativen pristop, Kočevska, Life IP CARE4CLIMATE
Objavljeno v DiRROS: 05.01.2024; Ogledov: 232; Prenosov: 69
Celotno besedilo (3,94 MB) |
30. Vrednotenje vplivov DPN za VE Paški Kozjak na stanje gozda in gozdarstvaAndreja Ferreira, 2023, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: vrednotenje, vplivi, državni prostorski načrt, vetrna elektrarna, gozdovi, gozdarstvo, Paški Kozjak
Objavljeno v DiRROS: 03.01.2024; Ogledov: 207; Prenosov: 0 |
