1. |
2. Dolina Baruna pod Makalujem (8465 m) : odmaknjena, a ena (naj)lepših na planetu, pred pol stoletja in danes (II. del)Jurij Kunaver, Matej Blatnik, 2025, strokovni članek Povzetek: Prispevek nadaljuje članek iz prve številke letošnjega Geografskega obzornika. Med odpravo leta 1972 in manjšo leta 2014 se je nabralo veliko gradiva. Obravnavamo klimatsko pogojene spremembe v dolini Baruna, značilne za visokogorje: krčenje ledenikov, širjenje in naraščanje števila ledeniških jezer, ki lahko ogrožajo nižje predele. Potresi, plazovi in podori lahko sprožijo nenadne poplave. Povzemamo tudi izsledke monografije ob 50-letnici 4. JAHO o geologiji, rastlinstvu, živalstvu in višinskih pasovih območja.
Ključne besede: geologija, geomorfologija, ledeniški relief, rastlinstvo, živalstvo, zemljepisna imena, Narodni park Makalu Barun, Vzhodna Himalaja
Objavljeno v DiRROS: 06.07.2026; Ogledov: 95; Prenosov: 59
 Celotno besedilo (759,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Starodavni in prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov EvropePolona Zakrajšek, Miha Varga, 2025, strokovni članek Povzetek: Starodavni in prvobitni bukovi gozdovi na Unescovem seznamu svetovne dediščine predstavljajo najkompleksnejše serijsko in transnacionalno območje, ki obsega 93 enot v 51 zavarovanih območjih v 18 evropskih državah. Zaščita temelji na ohranjenih ekoloških in bioloških procesih, povezanih z razvojem ekosistemov, kot so sukcesija, dolgoročna dinamika in referenčna stanja gozdov brez človekovega vpliva. Upravljanje zahteva usklajeno sodelovanje držav pogodbenic s skupnimi cilji varstva, raziskovanja ter trajnostnega upravljanja dediščine. V Sloveniji sta vključeni enoti Krokar in Snežnik.
Ključne besede: svetovna naravna dediščina, bukovi gozdovi, varstvo okolja, zavarovana območja, transnacionalno upravljanje, UNESCO, Krokar (pragozd), Snežnik
Objavljeno v DiRROS: 06.07.2026; Ogledov: 70; Prenosov: 58
Celotno besedilo (523,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Uporabnost množično zbranih podatkov mobilnih aplikacij za spremljanje rekreacije na prostem : primer Triglavskega narodnega parkaJasna Sitar, 2025, strokovni članek Povzetek: Prispevek analizira uporabnost množično zbranih podatkov aplikacij Strava in Outdooractive za spremljanje obiska pohodnikov v Triglavskem narodnem parku. Primerjava kaže na visoko prostorsko natančnost in raziskovalno vrednost podatkov Strava, medtem ko je prednost pridobljenih Outdooractive podatkov vizualno prepoznavanje trendov na širšem območju. Kljub omejitvam, kot sta demografska in prostorska pristranskost, so ti podatki dragocen dopolnilni vir za analize pohodniških tokov na zavarovanih območjih.
Ključne besede: pohodništvo, rekreacija, masovni podatki, obdelava podatkov, Triglavski narodni park, Outdooractive, Strava
Objavljeno v DiRROS: 06.07.2026; Ogledov: 79; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,78 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Izzivi in ukrepi zavarovanih območij na področju mobilnosti v SlovenijiMaruša Goluža, Matej Gabrovec, Aleš Smrekar, Jernej Tiran, 2025, strokovni članek Povzetek: Zavarovana območja v Sloveniji so vse bolj obremenjena s prometom, ki ogroža naravne vrednote in slabša kakovost življenja prebivalcev. Celovitega pregleda izzivov in ukrepov zavarovanih območij na področju mobilnosti še ni bilo narejenega. Pregled upravljavskih načrtov in rezultati spletne ankete z deležniki kažejo, da zavarovana območja številnih izzivov ne morejo razreševati sama, ampak je nujno sodelovanje občin, upravljavcev in pristojnih državnih institucij. Prispevek ponuja konceptualni in praktični okvir za trajnostno upravljanje prometa na zavarovanih območjih.
Ključne besede: prometna dostopnost, trajnostna mobilnost, javni potniški promet, trajnostni turizem, zavarovana območja, upravljanje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 06.07.2026; Ogledov: 88; Prenosov: 49
Celotno besedilo (425,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Učinkovitost varovanja narave na Ljubljanskem barjuAjda Miklavčič, 2025, strokovni članek Povzetek: Ljubljansko barje je edinstveno naravno okolje v osrednji Sloveniji z visoko biotsko raznolikostjo. Članek se osredotoča na učinkovitost varovanja tamkajšnjih zavarovanih območij. Poleg naravno- in družbenogeografskega opisa so predstavljene tudi metode dela in terensko vrednotenje, ki je temeljilo na lokacijskih kriterijih, kriterijih stanja narave ter urejenosti in rabi tal. Rezultati kažejo, da so naravni rezervati na Ljubljanskem barju v povprečju bolje varovani kot naravni spomeniki. Članek sklene predstavitev dobrih praks in možnosti za nadaljnji trajnostni razvoj območja.
Ključne besede: Ljubljansko barje, mokrišča, varstvo okolja, zavarovana območja
Objavljeno v DiRROS: 06.07.2026; Ogledov: 77; Prenosov: 44
Celotno besedilo (520,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Regijski park Pohorje : novo slovensko zavarovano območje s posebnim modelom upravljanjaPeter Zajc, Andrej Grmovšek, Andreja Senegačnik, Mojca Bedjanič, 2025, strokovni članek Povzetek: Pohorje je prepoznano kot naravovarstveno pomembno območje na državni in evropski ravni. Hkrati je privlačno območje za preživljanje prostega časa. Je prostor številnih, tudi nasprotujočih interesov in konfliktov. Leta 2024 je bil manjši del Pohorja zavarovan kot regijski park, ki so ga ustanovile država in šest občin. Za upravljanje je bil oblikovan model, ki nekoliko odstopa od ustaljenih praks v Sloveniji.
Ključne besede: Pohorje, regijski parki, naravna dediščina, zavarovana območja
Objavljeno v DiRROS: 06.07.2026; Ogledov: 70; Prenosov: 51
Celotno besedilo (510,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Svetloba zvezd kot energija za teritorialni razvoj Ekstremadure : študija primera o astroturizmu kot katalizatorju razvoja obrobne pokrajine v ŠpanijiErik Logar, 2025, strokovni članek Povzetek: Španska pokrajina Ekstremadura s pobudo Extremadura Buenas Noches (EBN) ohranja temno nočno nebo kot naravni vir in s tem spodbuja astroturizem. V okviru pobude so vzpostavili opazovališča, markirali nočne poti ter organizirali izobraževalne in strokovne aktivnosti. Cilji pobude so povečati ozaveščenost o vrednosti nočnega neba, opozoriti na svetlobno onesnaževanje, spodbujati gospodarski razvoj, inovacije in zelena delovna mesta. Gre za primer dobre prakse, ki je lahko navdih tudi za Slovenijo.
Ključne besede: astronomija, nočno nebo, astroturizem, svetlobno onesnaženje, teritorialni razvoj, lokalne skupnosti, Ekstremadura, Španija
Objavljeno v DiRROS: 02.07.2026; Ogledov: 154; Prenosov: 98
Celotno besedilo (461,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Dolina Baruna pod Makalujem (8465 m) : odmaknjena, a ena (naj)lepših na planetu, pred pol stoletja in danes (I. del)Jurij Kunaver, 2025, strokovni članek Povzetek: Članek obravnava vtise in doživetja pisca, ki je bil leta 1972 kot raziskovalec-geomorfolog član 4. Jugoslovanske alpinistične himalajske odprave na Makalu. Podatkov o spremembah v gospodarstvu ni veliko, več jih je v življenjskem standardu prebivalcev in modernizaciji prometnih povezav. Ceste in sodobni mostovi počasi, a vztrajno prodirajo na podeželje, medtem ko je dostop v Dolino Baruna, še vedno mogoč le po tradicionalnih stezah. Nekdanjim odpravam so se na istih poteh pridružili vse številnejši romarji in pohodniki na trekingih.
Ključne besede: Nepal, Himalaja, Makalu, Arun (dolina), Barun (dolina), dostopnost, geomorfologija, budizem, romanja
Objavljeno v DiRROS: 02.07.2026; Ogledov: 133; Prenosov: 113
Celotno besedilo (978,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
