1. Climate change impacts on plant diseases and crop protectionOctave Lacroix, Sebastjan Radišek, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Climate change is considered one of the greatest threats to agriculture, resulting in significant yield losses and the loss of arable land due to various factors, ranging from unfavorable climate conditions to soil fertility issues. One significant aspect of climate change affecting crops is the development of diseases. The main factors of climate change affecting agriculture are the increase in temperature and CO2 levels, as well as the alteration of precipitation regimes, which can lead to extreme weather events such as droughts and floods. These factors considerably affect pathogens' expression of disease in hosts, as well as their spatial and temporal distribution and life cycle limiting factors, which are now changing. Early studies show an increase in the severity and occurrence of diseases caused by pathogens in crops, a reduction in plant defense mechanisms, the emergence of new, adapted, and more aggressive pathogen strains, and a wider and faster expansion of pathogens. However, the efficacy of plant protection products is also reduced. However, each pathosystem is affected differently by climate change, and mitigating effects must be studied independently.
Ključne besede: global warming, food security, plant pathogens, plant pathology
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2026; Ogledov: 227; Prenosov: 164
 Celotno besedilo (429,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Indeks staranja hmelja pri sorti Celeia v času dozorevanjaKsenija Obrovnik, Monika Oset Luskar, 2025, strokovni članek Povzetek: Sorta Celeia je ena vodilnih slovenskih aromatskih sort hmelja, znana po prefinjeni aromi in harmonični grenčici, dobri skladiščni obstojnosti in ustreznih lastnostih za strojno spravilo. Kljub temu v zadnjih letih opažamo relativno visoko začetno vrednost indeksa staranja hmelja (HSI - ključni kazalnik kakovosti in svežine hmelja, ki odraža razmerje med oksidacijskimi produkti alfa- in beta-kislin ter celotno vsebnostjo alfa- in beta-kislin) že ob začetku predelave v brikete. Zato smo izvedli dvoletno raziskavo spremljanja HSI pri sorti Celeia v času dozorevanja do optimalne tehnološke zrelosti na petih pridelovalnih lokacijah. Vzorčenje storžkov je potekalo v hmeljiščih z ročnim obiranjem v več zaporednih terminih v času od zadnjega tedna avgusta do obiranja v sredini septembra. V času obiranja smo pridobili še t.i. realne vzorce – vzorce storžkov, ki so prešli celoten strojni postopek obiranja in sušenja. Rezultati so pokazali, da je HSI do dosežene tehnološke zrelosti večinoma nizek (≤ 0,30), kar označuje visoko kakovost pridelka. Nekoliko povišano vrednost HSI smo opazili le v enem primeru, kjer je bila le-ta verjetno posledica neustreznega ravnanja s pridelkom v času spravila (v času od obiranja do konca sušenja, na primer predolgo stanje na prikolici, neustrezna temperatura ali čas sušenja ipd.). Po dveh mesecih skladiščenja pri 4 °C oziroma 20 °C (ob dostopu kisika) so rezultati pokazali, da je sorta Celeia pri ustreznih razmerah skladiščenja (4 °C) ohranila nizko vrednost HSI, pri skladiščenju pri 20 °C pa se je vrednost HSI povečala do 0,55, kar pa v pivovarskem pogledu ne predstavlja več optimalne kakovosti hmelja. Raziskava poudarja pomen natančnega določanja časa obiranja, doslednega izvajanja tehnoloških postopkov v času obiranja in sušenja ter pomembnost ustreznega skladiščenja.
Ključne besede: Celeia, slovenski hmelj, Humulus lupulus L., HSI, tehnološka zrelost, kakovost hmelja
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2026; Ogledov: 242; Prenosov: 157
Celotno besedilo (316,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Izzivi uporabe visoko-pretočnega sekvenciranja (HTS) za rutinsko diagnostiko viroidovTanja Guček, Sebastjan Radišek, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Viroidne bolezni predstavljajo nenehno grožnjo svetovnemu kmetijstvu, saj lahko ti majhni in strukturno preprosti patogeni okužijo širok spekter gospodarsko pomembnih rastlin. Učinkovito preprečevanje in obvladovanje viroidnih okužb zato zahteva diagnostične pristope, ki omogočajo zanesljivo, občutljivo in specifično identifikacijo povzročiteljev bolezni. Z razvojem biokemije in molekularne biologije se je v zadnjih letih izboljšala občutljivost in specifičnost številnih diagnostičnih metod. Z zniževanjem stroškov sekvenciranja in večjo dostopnostjo se zelo hitro povečuje zanimanje za uporabo tehnologij visokopretočnega sekvenciranja (HTS) v rutinski rastlinski diagnostiki. Kljub velikemu potencialu HTS pa uvedba teh tehnologij v laboratorijsko prakso ostaja zahtevna. Med ključne izzive sodijo izbira ustrezne sekvenčne platforme in laboratorijskih protokolov, uporaba primernih bioinformacijskih orodij, zagotavljanje strokovno usposobljenega kadra ter vzpostavitev ustrezne računalniške infrastrukture. Čeprav so že oblikovani določeni standardi in smernice za uporabo HTS, ti zaradi specifičnih potreb laboratorijev niso univerzalno uporabni. Pregledni članek obravnava ključne vidike različnih pristopov HTS, njihove prednosti in omejitve ter prikazuje njihovo uporabnost na primeru diagnostike viroidnih bolezni.
Ključne besede: diagnostika, visoko-pretočno sekvenciranje (HTS), nanopore tehnologija (ONT), bioinformatika, viroidi
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2026; Ogledov: 250; Prenosov: 204
Celotno besedilo (419,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Možnost ponovne uporabe hmelja po hladnem hmeljenjuAna Kočevar Baloh, Ksenija Obrovnik, Miha Ocvirk, Iztok Jože Košir, 2025, strokovni članek Povzetek: Študija preučuje možnost ponovne uporabe hmelja po uporabi v postopku hladnega hmeljenja (dry hopping), kjer zaradi nizkih temperatur ne pride do znatne izomerizacije alfa-kislin. Namen raziskave je bil oceniti, ali tak hmelj po sušenju ohrani zadostno vsebnost grenčičnih spojin za učinkovito ponovno uporabo pri klasičnem vretju pivine. V raziskavi so bili uporabljeni briketi sort hmelja Styrian Dragon in Aurora, ki so bili vključeni v tri- oziroma petdnevno hladno hmeljenje, nato posušeni in ponovno uporabljeni pri varjenju piva. Grenčico v pivu smo določali spektrofotometrično (IBU) in s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Rezultati so pokazali, da se je po hladnem hmeljenju vsebnost alfa-kislin v hmelju zmanjšala za 29 % pri sorti Aurora in za 36 % pri sorti Styrian Dragon. Kljub temu je ponovno uporabljen hmelj omogočil tvorbo primerljivih ali celo višjih koncentracij izo-alfa-kislin v pivu kot svež hmelj, zlasti pri 60-minutnem vretju. Najvišje izmerjene vrednosti grenčice so presegale 90 IBU, kar potrjuje, da hmelj po hladnem hmeljenju ohrani zadosten grenčični potencial. Rezultati potrjujejo, da je ponovna uporaba hmelja po hladnem hmeljenju tehnološko izvedljiva in predstavlja trajnostno možnost za zmanjšanje odpadkov in stroškov surovin v pivovarski industriji.
Ključne besede: hmelj, hladno hmeljenje, ponovna uporaba, grenčica, izo-alfa-kisline
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2026; Ogledov: 264; Prenosov: 202
Celotno besedilo (270,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Optimization of DNA isolation from hop cones and pellets for microsatellite analysisMatic Tacer, Lucija Luskar, Andreja Čerenak, Jernej Jakše, Helena Volk, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Reliable identification of hop (Humulus lupulus L.) cultivars is important for quality control and authentication in the brewing industry. DNA-based methods provide a powerful tool for this purpose, but isolation of high-quality DNA from processed hop materials such as cones and pellets can be challenging due to the presence of PCR inhibitors, including polyphenols, polysaccharides, and bitter acids. In this study we compared four cetyltrimethylammonium bromide (CTAB)-based DNA extraction protocols for hop cones and pellets, with the aim of improving yield and purity of DNA used for microsatellite genotyping. The tested methods included the standard CTAB protocol, CTAB supplemented with polyvinylpyrrolidone (PVP40), CTAB with PVP40 and activated charcoal, and CTAB with PVP10 and liquid nitrogen grinding. Additionally, a hexane pre-treatment step was evaluated with the aim to reduce the amount of PCR inhibitory compounds. DNA quality was assessed using NanoVue, Qubit, and agarose gel electrophoresis. Agarose gels showed intact high-molecular-weight DNA with minor RNA traces. Microsatellite genotyping confirmed consistent allele profiles across the first three extraction methods, thus confirming the suitability of CTAB-based methods for reliable hop genotyping.
Ključne besede: hop, Humulus lupulus, DNA extraction, CTAB, genotyping
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2026; Ogledov: 232; Prenosov: 175
Celotno besedilo (738,84 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Pridelek in kakovost hmelja v Sloveniji v prvem četrtletju tega stoletjaŽan Trošt, Joško Livk, 2025, strokovni članek Povzetek: V začetku 21. stoletja je bilo v Sloveniji s hmeljem posajenih okoli 1800 ha hmelja, hmelj je pridelovalo več kot 200 hmeljarjev, povprečna površina hmeljišč na hmeljarski kmetiji pa je bila okoli 9 ha. Prevladovala je sorta Aurora, ki je bila zasajena v skoraj dveh tretjinah vseh hmeljišč. V letu 2012 je bilo s hmeljem posajenih nekaj manj kot 1200 ha, potem pa se je površina zopet začela povečevati in je trenutno okoli 1600 ha. Aktivnih hmeljarjev je v zadnjih letih okoli 120, povprečna velikost hmeljarske kmetije pa se je povečala na 14 ha. Z leti se je površina, posajena s sorto Aurora, zmanjševala, vse bolj pa se je uveljavljala sorta Celeia. Površina, posajena s sorto Bobek, je v zadnjih 25 letih na približno enaki ravni, to je 100 - 200 ha, delež površine s sorto Savinjski golding pa se počasi, a vztrajno zmanjšuje in je trenutno okrog 8 %. Podobno velja tudi za pridelek teh sort. Glede na pregled vremenskih razmer v pridelovalnih letih lahko sklepamo, da suša in vročina negativno vplivata tako na pridelek kot na kakovost hmelja (vsebnost alfa-kislin). Najmanjša vsebnost alfa-kislin je bila v izrazito vročih in sušnih letih 2003 in 2013. Vsebnost alfa-kislin pri sorti Aurora se v zadnjih 25 letih počasi, a vztrajno povečuje, medtem ko se nekatere druge sorte slabše prilagajajo vremenskim spremembam. To je najbolj opazno pri najstarejši sorti v naših hmeljiščih – sorti Savinjski golding, ki v zadnjih letih ne dosega minimalnih referenčnih vrednosti za vsebnost alfa-kislin. Kakovost hmelja je v veliki meri povezana tudi s sušenjem; bolj kot je hmelj presušen, več odpada vsebuje. Vsebnost listov in pecljev v hmelju se je v zadnjih 25 letih znižala za polovico, zahvaljujoč posodobitvi obiralnih strojev.
Ključne besede: hmelj, hmeljarstvo, pridelek hmelja, kakovost hmelja, vsebnost alfa-kislin
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2026; Ogledov: 291; Prenosov: 179
Celotno besedilo (443,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Primerjalna študija postopkov sušenja hmelja (Humulus lupulus L.) : Slovenija v primerjavi z Združenimi državami AmerikeIztok Jože Košir, Thomas H. Shellhammer, 2025, strokovni članek Povzetek: Sušenje hmelja po obiranju je zadnji, a ključni korak v pridelavi hmelja. Vpliva na vsebnost vlage, kemično sestavo (vsebnost alfa-kislin in eteričnega olja), stabilnost pri skladiščenju in na kakovost piva. V članku primerjamo tipične postopke sušenja, ki se uporabljajo v Sloveniji in Združenih državah Amerike, s poudarkom na izvedbenih rešitvah, integraciji sušenja v nadaljnje pakiranje/skladiščenje ter kakovostnih vidikih. Manjši slovenski hmeljarji poudarjajo nežno sušenje za ohranjanje arome, medtem ko velika ameriška podjetja poleg tega poudarjajo produktivnost, doslednost in integracijo s peletiranjem ter logistiko hladne verige. Na podlagi literature in prakse v industriji članek ponuja priporočila za optimalne protokole sušenja in predstavi točke, ki bi jih bilo mogoče izboljšati.
Ključne besede: hmelj, sušenje, kakovost, Združene države Amerike, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2026; Ogledov: 243; Prenosov: 180
Celotno besedilo (677,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Production economics estimation on hop farmsMartin Pavlovič, 2025, strokovni članek Povzetek: Hops are international trading commodity in agricultural markets. As per acreage of hops - Slovenia is positioned in 2025 as the 5th country on a global hop market. Farmers may acquire accurate estimate of production costs and gross margin (EUR/ha) by participating on workshops for benchmarking of economics at farm level. On workshops in 2025 input data about cultivation technology and production costs as well as revenues related to production and marketing of hops were analyzed from 10 farms for the 2024 growing season. In the paper we illustrate the three key economic parameters related to competitive value of hop farms analyzed. The average group revenue amounted 10,463 EUR/ha, the average group variable costs were assessed as 6,476 EUR/ha and the average gross margin was calculated as 4,169 EUR/ha. The included farmers acknowledged benefits and have thus accepted for the fourth time (since 2021) the presented method of a group assessment of hop production economics at farms level.
Ključne besede: hop, hop industry, farms, costs analysis, gross margin, model PKH
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2026; Ogledov: 260; Prenosov: 201
Celotno besedilo (380,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Uporaba georadarja za neinvazivno določanje globine tal, deleža skeleta in prostorske variabilnostiJure Ferlin, Matej Knapič, Vesna Zupanc, Marjana Zajc, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Produktivnost zemljišča je močno odvisna od globine tal. Ta podatek je nujno potreben pri izračunu količine hranil in vodo-zadrževalnih lastnosti tal. Za natančno oceno volumna tal, ki lahko zadrži hranila in vodo, potrebujemo tudi podatek o deležu skeleta v tleh. Ta dva podatka (globina in delež skeleta) sicer lahko pridobimo z uveljavljenimi metodami vzorčenja tal, a sta zaradi heterogenosti zemljišč pravilna le v točki vzorčenja. Za pridobitev bolj reprezentativnih podatkov bi morali na heterogenem zemljišču točkovno vzorčenje večkrat ponoviti, kar pa je drago, časovno zamudno in obenem tudi destruktivno. Alternativo predstavlja georadar, s katerim lahko hitro, neprekinjeno, neinvazivno in ponovljivo zaznavamo večje površine in znotraj njih opredelimo območja z različnimi talnimi značilnostmi. Princip georadarske metode temelji na zakonih prodiranja elektromagnetnih valov, ki jih v impulzih pošiljamo z oddajno anteno v tla. Ko elektromagnetno valovanje doseže mejo med različnimi materiali, se del vpadnega valovanja odbije in ga na površju zazna sprejemna antena. V članku smo poleg principov delovanja georadarja predstavili problematiko skeletnih tal in uveljavljenih metod vzorčenja. V pregledu literature smo navedli raziskave, s katerimi so avtorji uspešno določili globino (skeletnih) tal, prepoznali mejo med horizonti tal, napovedali delež skeleta in gline. V članku je predstavljen naš vidik, da se lahko georadar uspešno vključi v ustaljene metode dela in nam poleg bolj natančnih podatkov tudi prihrani nekaj časa. Vseeno je na tem področju, v primerjavi z uporabo georadarja na drugih področjih, še veliko neraziskanega.
Ključne besede: pedologija, georadar, skeletna tla, delež skeleta
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2026; Ogledov: 221; Prenosov: 172
Celotno besedilo (508,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
