Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Pokrajinski arhiv Maribor) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva iz leta 2017
Bojan Cvelfar, Tatjana Hajtnik, Nada Čibej, 2018, strokovni članek

Povzetek: Avtorji v prispevku predstavljajo novo Uredbo o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, ki je nadomestila uredbo iz leta 2006. Slednja je nastala z združitvijo več pravilnikov in ni bila skladna z Zakonom o spremembah in dopolnitvami Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A) ter postopki strokovnega dela. V vsebinskem smislu posega nova uredba v sistem varstva dokumentarnega in predvsem arhivskega gradiva na način, da sledi uveljavljenim procesom pri izvajanju arhivske javne službe. Ob tem je treba poudariti, da uredba ne zahteva od zavezancev novih postopkov, ki jih dosedanji predpisi niso vsebovali in ki bi za zavezance pomenili novo finančno breme. ZVDAGA-A je predpisal izdajo Enotnih tehnoloških zahtev v obliki pravilnika o ETZ, zato ti v uredbi niso več zajeti. Poleg tega so v uredbi na novo opredeljeni: register ustvarjalcev arhivskega gradiva, vsebina registra ter način vpisa ustvarjalcev v register, pretvorba na mikrofilm, dejavnost komisije pri uničenju dokumentarnega gradiva, zunanji izvajalci storitev za arhivsko gradivo v fizični obliki, postopki pridobivanja podatkov iz arhivskega gradiva za potrebe uradnih postopkov ter naloge in način delovanja Sveta direktorjev in Arhivskega sveta. Obenem so nekatere določbe iz prejšnje uredbe usklajene z zahtevami iz novele zakona in mednarodnimi arhivskimi standardi.
Ključne besede: arhivska zakonodaja, slovenski javni arhivi, uredba, ZVDAGA-A, UVDAG
Objavljeno v DiRROS: 29.01.2026; Ogledov: 155; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Preiskovanje kaznivih dejanj zoper kulturno dediščino kot najbolj prefinjeno obliko kriminalitete, boj zoper njo ter pravni okviri varovanja kulturne dediščine s poudarkom na arhivskem gradivu
Tamara Yacoub Primc, 2018, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Bistvo prispevka je v ozaveščanju strokovnih delavcev v arhivih o morebitnih pojavnostih kaznivih dejanj na področju dela z arhivskim gradivom, njihovem zaznavanju in prepoznavnosti pri odkrivanju. Arhivi so izjemna in nenadomestljiva dediščina, ki se prenaša iz ene generacije v drugo. So odraz razvoja družb, saj varujejo in prispevajo k individualnemu in skupinskemu spominu. Problematika kaznivih dejanj zoper arhivsko gradivo je v Sloveniji domnevno zanemarljiva, saj imamo po dosedanjih znanih podatkih v zadnjih desetih letih zgolj en primer tatvine arhivskega gradiva iz arhiva. Pri tatvini arhivskega gradiva pa lahko mine vrsto let, preden se opazi, da je gradivo izginilo. S preventivo in upoštevanjem predpisane zakonodaje ter visokih standardov kodeksa etike za arhiviste lahko preprečimo, da se morebitna kazniva dejanja ne bodo zgodila.
Ključne besede: arhivsko gradivo, kulturna dediščina, kaznivo dejanje, kriminaliteta, tatvina
Objavljeno v DiRROS: 29.01.2026; Ogledov: 144; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.61 sek.
Na vrh