1. Planina Grohot skozi čas : delo, sorodstvo in lastništvoElizabeta Vršnik, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Planine so gorska pašna območja, kamor kmetje v poletnih mesecih selijo živino. To omogoča tako učinkovitejše kmetovanje kot ohranjanje lokalnih praks, znanj in vedenj ter pokrajin. Planine v Sloveniji so večinoma v skupni lasti oziroma rabi, medtem ko Solčavsko zaznamujejo skoraj izključno zasebne planine. Med njimi izstopa skupna planina Grohot, ki je hkrati edino pastirsko naselje na obravnavanem območju. Prispevek, ki obravnava Grohot, temelji na etnografski raziskavi ter je tematsko razdeljen na tri področja: kmečka opravila, pomen sorodstva in lastništvo. Grohot je bil nekoč mlečna planina, kjer so majerice skrbele za predelavo mleka, danes pa v planini pase živino najet pastir ali pastirica. Sorodstvene strukture, ki omogočajo prenos znanja in virov, so ključne za ohranjanje in delovanje planine. Zgodovina Grohota odraža širše spremembe lastništva in kmetijske politike v 20. in 21. stoletju: od pašnih pravic, nacionalizacije in denacionalizacije do vključevanja Slovenije v Evropsko unijo, kar kaže na prepletanje lokalnih praks z državnimi in evropskimi vplivi.
Ključne besede: etnografija, pašništvo
Objavljeno v DiRROS: 10.02.2026; Ogledov: 79; Prenosov: 51
 Celotno besedilo (850,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Življenje na samotni kmetiji v Zgornji Savinjski dolini v 19. in 20. stoletju : primer kmetije GradišnikMarina Gradišnik, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pričujoči prispevek obravnava življenje na najbolj odmaknjenem območju Zgornje Savinjske doline, na Solčavskem. V uvodnem delu so predstavljeni vas Solčava in izbrani vidiki lokalnega načina življenja, ki tvorijo kontekst za osrednjo obravnavo kmetije Gradišnik v Matkovem kotu. Pisanje o tej kmetiji je poseben izziv, saj gre za avtoričino rojstno domačijo. Zato je raziskovalni pristop prepleten z osebnim spominom in družinskim izročilom. Raziskava torej temelji na kombinaciji arhivskih in ustnih virov. Težišče obravnave je na generacijah, katerih spomin je še zajet v okviru hišnega ustnega izročila. Časovni lok sega od nastanka kmetije v 17. stoletju do leta 1993.
Ključne besede: Solčava, Logarska dolina, turizem, kmetija, celki, Gradišnik, družina, oporoke, modernizacija
Objavljeno v DiRROS: 10.02.2026; Ogledov: 82; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Grad Rudenek : arhitekturnozgodovinski orisIgor Sapač, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Grad Rudenek je nastal v drugi četrtini 14. stoletja kot dokaj velika nova dvodelna glavna rezidenca za rodovino gospodov Vrbovških in zaradi njegove postavitve je izbruhnila fevdalna vojna. Po vojni sta pomen gradu in gospodov Vrbovških upadala. Najpozneje do 16. stoletja so opustili prvotno grajsko jedro. Prosto stoječi gotski stolp se je ohranil in kmalu po letu 1578 so ob njem zgradili novo renesančno stavbno zasnovo, ki je dobila funkcijo intimne podeželske rezidence ljubljanskega škofa Janeza Tavčarja. Po prvi tretjini 17. stoletja je bil grad zaradi izgube rezidenčnega in gospodarskega pomena vse bolj zanemarjen ter so ga zato kmalu po letu 1681 opustili. Ostali so razmeroma skromni ostanki, ki pa omogočajo interpretacijo stavbnega razvoja. V prispevku sta v strnjeni obliki predstavljeni tudi stavbnozgodovinski analizi dvora oziroma dvorca Lešje ter nekdanjega gradu Rudenštajn, ki sta z Rudenekom zgodovinsko in prostorsko povezana.
Ključne besede: grad, srednjeveški gradovi, dvori, izpostavljeni stolpi, arhitektura, arhitekturna zgodovina, kastelologija, stavbni razvoj, gotika, renesansa, Rudenštajn, kmečki upori
Objavljeno v DiRROS: 10.02.2026; Ogledov: 90; Prenosov: 63
Celotno besedilo (5,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Grad Vrbovec : arhitekturnozgodovinski orisIgor Sapač, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na podlagi analiz ohranjenih grajenih struktur, starih upodobitev, starih fotografij, posestnozgodovinskih podatkov in z upoštevanjem ustreznih analogij je mogoče opredeliti glavne razvojne faze ene od najbolj prepoznavnih historičnih grajenih stvaritev v Zgornji Savinjski dolini. Grad je najverjetneje nastal v drugi polovici 12. stoletja in so ga v poznem srednjem veku najbrž vsaj trikrat razširili. V 16. stoletju je dobil zunanje obzidje s tremi valjastimi stolpi, v 17. stoletju pa so ga preoblikovali v renesančno rezidenco ljubljanskih škofov. Zatem v 18. in 19. stoletju ni bil več deležen ambicioznejših gradbenih posegov. V 18. stoletju so porušili srednjeveško grajsko jedro. Okoli leta 1900 so ga obnovili in mu med letoma 1917 in 1920 dodali historistično kapelo. Med drugo svetovno vojno je bil grad razdejan in nato v drugi polovici 20. stoletja postopno temeljito prenovljen.
Ključne besede: grad, arhitektura, arhitekturna zgodovina, kastelologija, konservatorstvo, zgodovinski pregledi, Vrbovški, grofje Celjski
Objavljeno v DiRROS: 10.02.2026; Ogledov: 106; Prenosov: 61
Celotno besedilo (10,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Ženski katoliški redovi, kongregacije in družbe v slovenskem zdravstvu v prvi polovici 20. stoletjaBor Zavrl, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Redovnice karitativnih katoliških redov so bile v prvi polovici 20. stoletja v slovenskem zdravstvu, predvsem njegovi kurativni veji, glavna delovna moč. Za ustanove, v katerih so delovale, so skrbele celostno, opravljale so od najnižjih del do vodstvenih funkcij. Do preloma je prišlo leta 1948, ko je nova povojna oblast tudi v slovenskem kurativnem zdravstvenem varstvu uvedla velike spremembe. Takrat so redovnice dokončno odpustili iz slovenskih zdravstvenih in socialnih ustanov ter jih zamenjali s civilnim osebjem.
Ključne besede: redovnice, zdravstvo, bolnišnica, karitativno delo, 20. stol.
Objavljeno v DiRROS: 10.02.2026; Ogledov: 87; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Slovenska kapela v Washingtonu D. C. : zgodovina nastanka in njen kulturni, politični in verski pomen za Slovence in slovensko-ameriško skupnostDavid Hazemali, Dominik Herle, Žana Plejić, Matjaž Klemenčič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku analiziramo nastanek slovenske Kapele brezjanske Marije Pomagaj v baziliki narodnega svetišča Brezmadežnega spočetja v Washingtonu D. C. in njen kulturni, politični in verski pomen za Slovence in slovensko-ameriško skupnost. Ideja za njen nastanek se je začela z individualnimi pobudami sredi šestdesetih let 20. stoletja, te pa so sčasoma prerasle v institucionaliziran projekt, ki je presegel ideološke razlike in povezal precejšen del slovensko-ameriške skupnosti. Prispevek rekonstruira njen razvoj na podlagi ohranjene pisne zapuščine njenih snovalcev in časopisnega poročanja. Posebna pozornost je namenjena analizi končne podobe kapele – njeni arhitekturni zasnovi, notranji opremi in umetniški simboliki, ter posvetitveni slovesnosti leta 1971, ki je na simbolni ravni združila ljudi z različnimi prepričanji in poudarila njihovo skupno identiteto ter pripadnost slovenstvu.
Ključne besede: slovenska kapela, Kapela brezjanske Marije Pomagaj, slovensko-ameriška skupnost, ZDA, Washington
Objavljeno v DiRROS: 09.02.2026; Ogledov: 112; Prenosov: 59
Celotno besedilo (399,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. The "New course" and its impacts in Central and Eastern Europe : the case of HungaryEndre Domonkos, András Schlett, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: The death of Stalin on 5 March 1953 signified a watershed in international relations, which promoted to mitigate the tensions between the two main superpowers, the USA and the USSR. These events had repercussions in the Central and Eastern European countries. In the early 1950s, the economic policy based on forced industrialisation and the collectivization of agriculture clearly showed the deficiencies of the command economy. To avoid internal rebellion within the region, the new Soviet leadership decided to correct the mistakes made in economic policy. The aim of the paper is to analyse the impacts of the „New Course” in Central and Eastern Europe based on a multi-disciplinary approach. It also gives an overview about the reforms of Imre Nagy during 1953–1955. Due to length constraints, the essay will not evaluate the foreign relations of each country, rather it focuses on the consequences of the “thaw” between 1953 and 1956.
Ključne besede: economic history, "New course", Central and Eastern Europe, reform attempts, de-Stalinisation process
Objavljeno v DiRROS: 09.02.2026; Ogledov: 118; Prenosov: 56
Celotno besedilo (335,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Gender and ennoblement in the Austrian empire : the transformation of the nobility in the context of the women's questionJan Županič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Women's emancipation was a centuries-long process that took different forms across regions. In the Habsburg monarchy, as elsewhere in Europe, noble titles signified elite status and service to the state. Titles were typically conferred on men, reflecting their legal and social dominance. However, hereditary nobility meant that women often shared in the privileges of their husbands or fathers. Direct ennoblement of women was rare and usually tied to marriage with Habsburg princes. Yet in the 19th century, a few Austrian women were ennobled for their own achievements. These women were exceptions, not the rule, within a male-dominated honor system. Still, their recognition marked a shift in the monarchy’s view of women's public roles. The practice reflected changing ideas about merit, gender, and service to the dynasty. Though few in number, such cases signalled a broader transformation underway.
Ključne besede: gender, Austrian empire, ennoblement, history, "long 19th century"
Objavljeno v DiRROS: 09.02.2026; Ogledov: 116; Prenosov: 49
Celotno besedilo (308,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. Ženska v blejskem gospodstvu v poznem 17. stoletju : analiza zvezanih sodnih zapisnikovLucija Pečnik, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava položaj in vlogo neprivilegiranih žensk na območju blejskega gospostva ob koncu 17. stoletja, ko so briksenski škofje gospostvo upravljali prek zakupnikov. Analizirani so zvezani sodni zapisniki iz fonda zemljiškega gospostva Bled, skoraj 1500 strani arhivskega gradiva iz let 1690 do vključno 1700, kot rezultat delovanja nižjega in le izjemoma višjega sodstva za neprivilegirane. Rezultati so predstavljeni v kontekstu literature, kar vodi do novih spoznanj o položaju žensk v vaški družbi in družinskem gospodarstvu ter o njihovi pravni in poslovni sposobnosti. Predstavljeni so nekateri tipični in posebni primeri žensk, ki so v proučevanem obdobju pred blejskim sodiščem nastopale v vlogi tožnic, toženk, prič, dolžnic, upnic, porokinj, zastopnic in varuhinj otrok. Obravnavani so civilnopravni postopki in z njimi povezani spori, ki v analiziranih sodnih zapisnikih znatno prevladujejo, pa tudi manj številni kazenskopravni procesi.
Ključne besede: zgodovina žensk, kmetica, sodni zapisniki, zemljiško gospodstvo, Bled, patrimonialno sodišče, deželno sodišče, 17.st.
Objavljeno v DiRROS: 09.02.2026; Ogledov: 125; Prenosov: 54
Celotno besedilo (398,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
