1. Monografija o različicah slovenskega jezika : Marko Jesenšek, 2024: Poglavja o različicah slovenskega jezika. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 155).Natalija Ulčnik, 2025, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: slovenščina, zgodovina jezika, jezikovne različice, knjižni jeziki, ocene knjig
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 169; Prenosov: 81
 Celotno besedilo (235,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Poletna šola tvorbenega jezikoslovja EGG : Zagreb, Hrvaška, 28. 7. 2025–8. 8. 2025Ema Štarkl, Maruša Brežnik Dornik, Ema Štarkl, 2025, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: jezikoslovje, poletne šole, Eastern Generative Grammar, ocene in poročila
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 173; Prenosov: 80
Celotno besedilo (167,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
5. Od transkripcije do spektralne analize – nove poti k objavljanju in interpretaciji liričnih besedil srednjega veka in renesanse : (ob obletnici rojstva Milana Kopeckega)Libor Pavera, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Študija obravnava spremembe pri objavljanju in razumevanju liričnih besedil srednjega veka in renesanse, in sicer s poudarkom na metodologiji češkega literarnega zgodovinarja Milana Kopeckega (1925–2006). Avtor sledi vplivom njegovih učiteljev – Jana Vilikovskega (pogosto imenovanega »češki E. R. Curtius«), himnologa Antonína Škarke in slavista Franka Wollmana – in pokaže, kako se je delo Kopeckega premikalo od tradicionalne transkripcije k dojemanju lirike kot kulturno in ritualno zasidranega izraza. Ključni primer predstavlja t. i. brnski fragment posvetne renesančne lirike, vprašanje interpretacije fragmentarno ohranjenih besedil in možnosti sodobnih tehnik: multispektralno slikanje, forenzične analize (UV, IR, RTG) ter delo z zbirkami podatkov kot novi instrumenti sodobne izdajateljske prakse.
Ključne besede: srednjeveška lirika, renesančna lirika, edicijska praksa, multispektralno slikanje, forenzična analiza
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 153; Prenosov: 79
Celotno besedilo (358,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. O imenicama koje završavaju sufiksoidom -cidAndrea Šešum, 2025, drugi znanstveni članki Povzetek: U bosanskom, hrvatskom i srpskom jezičkom standardu pojavljuju se riječi koje završavaju sufiksoidom -cid, koji je, ustvari, alomorf korijena -cid latinskih glagola caedo, 3., cecīdi, caesum, što znači sjeći, posjeći, udarati, šibati i occido, 3., occisi, occisum u značenju ubiti. U dosadašnjim lingvističkim istraživanjima sufiksalne tvorbe riječi nije postojao interes za analizom ovog sufiksoida, dok u slavenskim jezicima ne postoji unikatan domaći sufiks kojim bi se označilo ubijanje ili uništenje, pa je iz tog razloga započeo proces posuđivanja terminološke leksike. Cilj rada je: 1) Izdvojiti riječi koje završavaju sufiksoidom -cid u rječnicima triju standarda; 2) Definirati značenja onih riječi koje završavaju sufiksoidom -cid, a koje nisu dio postojećeg rječničkog fonda; 3) Utvrditi njihovu frekventnost u elektronskim korpusima na Clarin platformi. Ključne riječi: posuđenice, adaptacija, porijeklo riječi, hibridi, terminološka leksika
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 223; Prenosov: 88
Celotno besedilo (607,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Razvoj naslovja v slovenskih tiskanih in spletnih medijih : jezikovna, stilna in medijska preobrazbaMonika Kalin Golob, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskovanje naslovov v slovenskem poročevalstvu se je začelo v 70. letih z raziskavami Toma Korošca, ki je naslovom pripisal ključno vlogo zaradi njihove vizualne in jezikovne izrazitosti. Naslovi so namenjeni hitremu informiranju in pritegovanju pozornosti, kar je bilo pomembno že ob prelistavanju časopisov, danes pa še bolj ob preletavanju spletnih portalov. Z razvojem medijev, komercializacijo in digitalizacijo se spreminjajo njihova struktura, dolžina in jezikovne izbire. Razvoj naslovja odraža tehnološke in družbeno-kulturne spremembe, zaradi česar je pomemben kazalnik razvoja poročevalstva. Prispevek združuje pregled zgodovinskega razvoja naslovja, vpliv tabloidizacije in digitalizacije ter slovenskih jezikoslovnih raziskav tega pojava.
Ključne besede: naslov, poročevalstvo, digitalizacija, tabloidizacija, jezikoslovje
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 212; Prenosov: 75
Celotno besedilo (757,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Druga celovita jezikovnopolitična raziskava o potrebah jezikovnih uporabnikov v RS in uporabnikov slovenščine v sosednjih državah in po svetu : metodološki oris raziskaveKozma Ahačič, Duša Divjak Race, Nataša Gliha Komac, Janoš Ježovnik, Nina Ledinek, Mija Michelizza, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je predstavljen metodološki oris dela pri ciljnem raziskovalnem projektu Druga celovita jezikovnopolitična raziskava o potrebah jezikovnih uporabnikov v RS in uporabnikov slovenščine v sosednjih državah in po svetu, katerega namen je bil pripraviti celovit jezikovnopolitični oris najrazličnejših področij, relevantnih za slovensko jezikovno politiko. Osredotočamo se na predstavitev spletne ankete, s katero so bile celostno analizirane jezikovne potrebe, prakse in stališča jezikovnih uporabnikov v RS. Podrobneje je predstavljen profil anketirancev, prispevek pa prinaša tudi nekaj glavnih izsledkov raziskave na izpostavljenih jezikovnopolitičnih področjih.
Ključne besede: slovenščina, sociolingvistika, jezikovna politika, jezikovni status, jezikovna raba, jezikovni uporabnik, metodologija, spletna anketa
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 140; Prenosov: 79
Celotno besedilo (313,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
