1. Voditeljeva podoba v slovenskih berilih za prvi razred osnovne šole v obdobju socialistične JugoslavijeAnton Arko, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava podobo voditelja socialistične Jugoslavije Josipa Broza - Tita v prvih osnovnošolskih berilih, ki so se uporabljala na Slovenskem od konca druge svetovne vojne do vojne za osamosvojitev Slovenije. Namen raziskave je osvetliti, kako so bila ta bralna gradiva vpeta v širši ideološki in vzgojni okvir povojnega časa ter kako so s svojo vsebino, jezikom in vizualno podobo prispevala k oblikovanju kolektivne socialistične zavesti in lojalnosti do nove države, novega voditelja. Posebna pozornost je namenjena različnim načinom in strategijam predstavitve Tita skozi besedila in slikovno gradivo. Prispevek predstavlja, kako so sestavljavci beril s pomočjo različnih pedagoških in retoričnih postopkov – od izbire izrazov, uporabe čustveno obarvanega jezika, moralnih zgledov ter alegoričnih pripovedi – sistematično gradili pozitivno in skoraj mitološko podobo voditelja. Obenem prikazuje, kako so bile te podobe dopolnjene s slikovnim gradivom: idealiziranimi ilustracijami, ki Tita prikazujejo kot modrega, dobrega voditelja, ki je ljudem blizu, pogosto v družbi otrok, delavcev ali partizanov. Prispevek se dotika tudi širšega konteksta oblikovanja kulta osebnosti, ki se je v šolskem sistemu kazal kot del državne ideološke politike. Ponuja vpogled v vlogo šolske vzgoje pri oblikovanju politične in kulturne identitete otrok ter v mehanizme, s katerimi je šolski diskurz pomagal utrjevati politično legitimiteto sistema. S tem članek prispeva k razumevanju povezave med vzgojo, ideologijo in konstrukcijo zgodovinskega spomina v slovenskem šolskem prostoru druge polovice 20. stoletja.
Ključne besede: berila, Josip Broz - Tito, kult osebnosti, indoktrinacija, socialistična Jugoslavija
Objavljeno v DiRROS: 23.02.2026; Ogledov: 140; Prenosov: 34
 Celotno besedilo (3,51 MB) |
2. Border Problems: : Changes in the borderline of the Drava Banovina and Sava Banovina / Banovina of Croatia 1929–1941Stipica Grgić, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: This article examines the formation of the internal borders of the Kingdom of Yugoslavia and their lasting impact on the contemporary Croatian–Slovenian border region. The banovinas – the largest administrative units established during this period – serve as the primary example. When determining their borders in 1929 and 1931, the royal dictatorship allegedly applied a range of geographic, transportation, and economic criteria. The establishment of the banovina boundaries in 1929 resulted in the transfer of certain settlements from one cultural–historical and administrative context to another, prompting varied local responses. It was only after the creation of the Banovina of Croatia in 1939 that public discussion emerged regarding the preferred administrative affiliation of individual municipalities and settlements.
Ključne besede: administrative borders, Kingdom of Yugoslavia, Sava Banovina, Drava Banovina, border perspectives
Objavljeno v DiRROS: 19.02.2026; Ogledov: 185; Prenosov: 59
Celotno besedilo (3,55 MB) |
3. The Slovenian lands in documents of the personal representative of the US president to Pope Pius XII, 1944–45Hrvoje Čapo, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: The author utilizes documents from the archival fonds of the personal representative of the US president to Pope Pius XII, detailing the Holy See’s intense diplomatic activity concerning the Slovenian lands in 1944–45. The paper’s purpose is to outline how the Holy See informed the American mission about the situation in Slovenia, detail the causes of its profound concern, and reveal the motives behind the communication with the US mission in the Vatican. The Vatican’s core intention was to protect the clergy and citizenry and preserve human and religious rights amidst the complex political upheavals and the threat of communist totalitarianism. Reports forwarded to the Americans consistently described the ruthless, repressive character of the emerging Yugoslav regime, highlighting executions of priests and intellectuals, mass arrests, property confiscation, and methods used by the political police in order to seek a reaction from the Western Allies. The documents reveal the Holy See’s foresight and the limitations of its influence in altering the postwar geopolitical fate of Yugoslavia.
Ključne besede: Holy See, USA, Slovenia, communist repression, diplomatic interventionism
Objavljeno v DiRROS: 19.02.2026; Ogledov: 161; Prenosov: 29
Celotno besedilo (3,60 MB) |
4. Miha Krek’s reports on the communist seizure of power and repression in Yugoslavia (1944–1945)Tomislav Kardum, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: The paper examines the reports of Miha Krek, a leading Slovenian politician of the Slovenian People’s Party during World War II, preserved in the personal archive of British intelligence officer Stephen Clissold at the Bodleian Library. Written between 1944 and 1945, Krek’s reports document the communist consolidation of power in Yugoslavia under Tito’s Partisans, with a particular focus on Slovenia, and detail the systematic repression of the Catholic clergy and anti-communist elements. Drawing from his sources in Slovenia, Croatia, and Bosnia and Herzegovina, Krek portrays the communist-led Liberation Front as a Soviet-backed instrument of terror aimed at establishing totalitarian rule. His appeals to British authorities for Anglo-American occupation of Slovenia reflect his vision of Slovenia as a Western, Catholic nation resisting communist domination. The study analyzes Krek’s anti-communist rhetoric, his documentation of massacres, and his proposals for Yugoslavia’s future, highlighting his prioritization of Slovenian interests despite a nominal Yugoslav outlook.
Ključne besede: second world war, Slovenian People’s Party, collaboration, communism
Objavljeno v DiRROS: 19.02.2026; Ogledov: 213; Prenosov: 45
Celotno besedilo (3,31 MB) |
5. Jugoslovenska armija - prvi poratni meseci u Sloveniji 1945.Bojan B. Dimitrijević, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek na podlagi virov in literature obravnava delovanje Jugoslovanske armade v drugi polovici leta 1945. Obravnava vprašanja organizacije, številčnosti, zakonske ureditve in vodenja, nato prehod v mirnodobno življenje v vojašnicah po vsej Jugoslaviji ter vprašanje varovanja državnih meja. Z oblikovanjem začasne vlade Demokratične federativne Jugoslavije je leta 1945 iz dotedanjega Poverjeništva za narodno obrambo nastalo Ministrstvo za narodno obrambo s Titom na čelu. Prav on je 31. maja 1945 je podpisal ukaz o oblikovanju in lokaciji najvišjih strateških poveljstev šestih armad kopenske vojske, ob katerih so obstajali še letalstvo, mornarica, vojaško šolstvo in notranja vojska – Korpus narodne obrambe Jugoslavije. Posebno in novo enoto znotraj Jugoslovanske armade je predstavljala varnostna služba, oziroma kontraobveščevalna služba. Prispevek opozarja na prve korake partizanske armade v mirnodobnem življenju – v vojašnicah, pa tudi na njeno vlogo v tržaški krizi in okupaciji dela Avstrije. Poseben poudarek je namenjen vlogi armade ob prvih povojnih volitvah jeseni 1945, po katerih je prišlo tudi do formalne ukinitve monarhije v Jugoslaviji. Temu je sledila tudi demobilizacija.
Ključne besede: druga svetovna vojna, Jugoslovanska armada, državne meje, Trst, Avstrija, demobilizacija, volitve
Objavljeno v DiRROS: 19.02.2026; Ogledov: 171; Prenosov: 48
Celotno besedilo (3,31 MB) |
6. Življenje kralja Petra II. Karađorđevića po drugi svetovni vojni v luči ohranjenih britanskih dokumentovBlaž Torkar, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek na podlagi analize britanskih arhivskih dokumentov in objavljene znanstvene literature obravnava življenje jugoslovanskega kralja Petra II. Karađorđevića po drugi svetovni vojni. Leta 1945 so bile kralju Petru II. odvzete vse vladarske pravice in jugoslovanski monarh se je znašel v izgnanstvu. S svojo družino je živel v Veliki Britaniji in Franciji, zadnja leta življenja pa je preživel v ZDA. Prva leta življenja v izgnanstvu je opozarjal, da se v Jugoslaviji izvaja komunistična diktatura in upal, da bo prišlo do spremembe oblasti in njegove vrnitve v domovino. Kraljevo povojno življenje so zaznamovale tudi težave v zasebnem življenju in predvsem finančne težave. Ves čas si je prizadeval poenotiti srbske emigrantske organizacije in shizmo, ki je nastala v srbski pravoslavni cerkvi. Po hudi bolezni je leta 1970 umrl in bil pokopan v Cerkvi sv. Save v Libertyvillu, nedaleč od Chicaga. Leta 2013 so posmrtne ostanke Petra II. Karađorđevića in njegove družine pokopali v kraljevi grobnici v cerkvi Sv. Jurija na Oplencu v Srbiji.
Ključne besede: Karađorđevići, kralj Peter II., jugoslovanska emigrantska vlada, Tito, Jugoslavija, Velika Britanija, monarhija
Objavljeno v DiRROS: 19.02.2026; Ogledov: 125; Prenosov: 27
Celotno besedilo (3,10 MB) |
7. Povojni izvensodni poboji : dolgo zamolčane usode žensk iz Loške dolineMirjam Dujo Jurjevčič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava usodo sedmih žensk iz občine Loška dolina, ki so bile med drugo svetovno vojno bolj ali manj odkrito povezane s protirevolucionarno stranjo. Njihovi očetje, bratje ali sinovi so bili pripadniki slovenskega
domobranstva, zaradi česar je bila večina od njih že med vojno izpostavljena preganjanju. Po umiku na avstrijsko Koroško maja 1945 so bile skupaj z domobranci vrnjene v Slovenijo, v koncentracijsko taborišče Teharje, ter nato umorjene na Starem Hrastniku. Prispevek na podlagi arhivskih virov in ustnih ter pisnih pričevanj osvetljuje njihovo življenje v medvojnem času, izgon iz domačega kraja ter trpljenje v povojnem taborišču in njihovo nasilno smrt.
Ključne besede: Loška dolina, domobranstvo, izvensodni povojni poboji, ženske, Teharje (Slovenija), Stari Hrastnik (Hrastniški hrib), 1945
Objavljeno v DiRROS: 18.02.2026; Ogledov: 156; Prenosov: 47
Celotno besedilo (3,55 MB) |
8. Odnos do okolja v družbeno turbulentnih 80. letihJelka Piškurić, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek predstavi postopno senzibilizacijo javnega mnenja do okoljskih vprašanj v osemdesetih letih 20. stoletja. Senzibilnost za okoljska vprašanja je porasla v času specifičnih političnih in družbenih sprememb, pri čemer so aktivisti, ki so javnost opozarjali na posledice onesnaževanja, pogosto izhajali iz vrst mlajše generacije in izobraženih. Okoljska zavest širših slojev prebivalstva, ki se je razvijala s pomočjo medijsko izpostavljenih tem, se je povečala šele v drugi polovici desetletja, zlasti po nesreči v Černobilu. Čeprav se je zavedanje o vplivu onesnaževanja na kakovost bivanja povečevalo, se je kmalu izkazalo, da je to vprašanje imelo prej politično konotacijo kot pa bilo izraz okoljske ozaveščenosti širših slojev prebivalstva.
Ključne besede: okoljska ozaveščenost, javno mnenje, politične spremembe, družbene spremembe, 1980–1990, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 18.02.2026; Ogledov: 201; Prenosov: 51
Celotno besedilo (3,45 MB) |
9. Zlo(raba) dirke po Italiji v politične namene? : Primer Pieris 1946Rok Bratina, Andrej Raspor, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskan dogodek pri Pierisu 30. junija leta 1946, ko je bila kolesarska karavana Dirke po Italiji (Giro d'Italia) nasilno zaustavljena. V prispevku omenjeno dogajanje postavljamo v širši kontekst reševanja t. i. tržaškega vprašanja, ki je v obdobju porajajočega se političnega in ideološkega razhajanja »obremenjevalo« na eni strani zahodne zaveznike in na drugi Jugoslavijo. Glede na odnos vsakokratnih italijanskih političnih oblasti do Gira smo v prispevku gostovanje 12. etape v Trstu razumeli kot akt politične simbolike, odražajoč širše napetosti med zahodnimi zavezniki in jugoslovansko stranjo. Zaustavitev kolesarske karavane je bila tako več kot le športni dogodek – predstavljala je manifestacijo lokalnih in mednarodnih političnih pritiskov ter opominjala na konflikte, ki so tako ali drugače zaznamovali medvojno obdobje.
Ključne besede: kolesarstvo, Dirka po Italiji, tržaško vprašanje, mirovna pogajanja, mednarodni odnosi
Objavljeno v DiRROS: 18.02.2026; Ogledov: 146; Prenosov: 36
Celotno besedilo (3,48 MB) |
10. Zgodovina kot servisIgor Grdina, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ob propadanju marksističnih režimov v Vzhodni Evropi so se komunisti na Slovenskem posvečali načrtom za nadaljnje uresničevanje svojih daljnosežnih ciljev. Pri tem niso pozabili na skrb za zavest o preteklosti. Med pripravami na svoj XI. kongres sta se 7. novembra 1989 na skupni seji sestala komisija za zgodovino pri Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije in sekcija za ideološka vprašanja zgodovinopisja v okviru Marksističnega centra pri Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije. Organa sta zavrnila taksativno navajanje napak partije v preteklosti kot nesmotrno, prav tako pa sta nasprotovala opustitvi organov, ki v stranki skrbijo za zavest o preteklosti. Avtor zapisnika s seje Božo Repe je navedel, da jih stranka potrebuje kot »servis«. Na seji so komunisti tudi oblikovali smernice za posamezna gesla Enciklopedije Slovenije, kar dokazuje močno političnoideološko vpletanje v delo uredništva.
Ključne besede: Zveza komunistov Slovenije, zgodovina, Enciklopedija Slovenije
Objavljeno v DiRROS: 06.02.2026; Ogledov: 391; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,27 MB) |
