1461. Računalniško podprta analiza slike mikro- in makroobjektovTom Levanič, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Delo prikazuje možnost uporabe analize slike za preučevanje mikroskopskih in makroskopskih objektov v gozdarski in lesarski stroki. Opiše strojno in programsko opremo za postavitev sistema za analizo slike in pove, kako dobimo sliko v računalnik. Ko je slika zajeta in shranjena na računalniški medij jo je potrebno pripraviti za nadaljnjo obdelavo. Najprej ji je potrebno izboljšati kakovost, nato izvesti klasifikacijo pikslov, umerjanje sistema in na koncu opraviti meritve. Meritve lahko opravljamo na klasificirani in neklasificirani sliki. Na koncu je podanih še nekaj teoretičnih in praktičnih primerov uporabe analize slike. Ključne besede: računalništvo, avtomatska obdelava podatkov, analiza slike, lesna anatomija, dendrologija, dendrokronologija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4772; Prenosov: 1978 Celotno besedilo (1,30 MB) |
1462. Modelni izračun vpliva ceste na povečanje vrednostnega donosa gozdaJanez Krč, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Opisali smo modelni izračun vpliva gozdne ceste na vrednost gozdne rente. Analizirali smo spremembo karte oblik spravila lesa in gozdno takso v odsekih,na katere izbrana cesta neposredno vpliva. Izračun primerja stroške gradnje in vzdrževanja ceste z razliko v gozdni taksi, ki je posledica spremenjenih stroškov spravila lesa. Diskontirane vrednosti stroškov in donosa primerjamo po treh različicah v odvisnosti od podmen za določanje odprtosti gozda. Raziskava je pokazala, da gostitev cestnega omrežja v že odprte predele gozdov ne povrne stroškov gradnje in vzdrževanja cest, če upoštevamo le nižje stroške spravila lesa. Cesta mora imeti zato poleg gospodarske tudi vrsto socialnih in splošnokoristnih vlog, ki pa jih ne moremo kvantitativno vrednotiti z enotnimi merili, ker še niso postavljena. Postopek primerjave je povsem determinističen, ponovljiv in prilagojen uporabi računalniškega modela pri presoji vpliva obstoječih ali načrtovanih novih gozdnih prometnic. Ključne besede: gozdna prometnica, gozdna cesta, ocena, donos ceste, vrednost gozda, povečanje vrednosti, spravilo lesa, računalniški model Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4997; Prenosov: 1989 Celotno besedilo (757,37 KB) |
1463. Ocena življenjskega kroga proizvodov v gozdarstvuBoštjan Košir, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Podajamo opis in strukturo metode ocene življenjskega kroga proizvodov s poudarkom na gozdarstvu. Nekaj primerov, vzetih iz tujih študij prikazuje temeljne dileme in pomanjkljivosti pri uporabi metode v gozdarstvu. Opredeljujemo problem dokazovanja ekološke primernosti in opisujemo razlike med certificiranjem v gozdarstvu ter označevanjem ekološke primernosti proizvoda (eco-labelling). Nakazujemo pomen standardov serije ISO 14000. Ključne besede: gozdni proizvod, življenski krog, ocena, certificiranje, gozdarstvo, ekološka primernost, označevanje primernosti, standard, ISO 14000, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4469; Prenosov: 1920 Celotno besedilo (1,32 MB) |
1464. Prostorska ogroženost populacij divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji leta 1998Miran Čas, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Leta 1998 je v ponovljenem vseslovenskem popisu aktivnosti rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) sodelovalo 473 lovcev in gozdarjev v 1.234 opazovanjih. Od skupno evidentiranih 559 rastišč je aktivnih le še 273 (49 %). Od 495 rastišč (88,6 %) v alpskem prostoru je bilo aktivnih 51 %, od ostalih 64 rastišč v dinarskem prostoru je aktivnih 33 %. Aktivne populacije so prisotne na 74 % površine evidentiranega območja razširjenosti. 80,3 % območja razširjenosti je ohranjenega v alpskem (22 ptic/km2) in 19,7 % v dinarskem prostoru (0,07 ptic/km2) na 4.839 km2 ali 22 % površine Slovenije. Delež aktivnih rastišč v gozdovih na površinah po 200 m višinskih pasovih narašča linearno, od samo še 16 % aktivnih rastišč nad 601 do 800 m nadmorske višine do 70 % nad 1.401 do 1.600 m. Pod 1.000 m je le 11,2 % vseh aktivnih rastišč. Optimum populacijske gostote je nad 1.201 do 1.600 m na 66 % vseh aktivnih rastišč z 0,59 ptic in 0,18 aktivnega rastišča/km2. Po letu 1986 je število aktivnih rastišč upadlo za 199 (42 %), od tega za 41 % v alpskem in 53% v dinarskem prostoru. Število opuščenih rastišč narašča linearno s padanjem po 200 metrskih višinskih pasovih, od 22,9 % nad 1.401 do 1.600 m do 78,9 % nad 601 do 800 m. Najbolj ogrožena so robna območja razširjenosti v predalpskem ter v dinarskem prostoru, najbolj ohranjena so v gorskih gozdovih smreke in bukve. Ključne besede: divji petelin, Tetrao urogallus (L.), areal razširjenosti, habitat, gozd, gozdnata krajina, spreminjanje gozda Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5138; Prenosov: 2028 Celotno besedilo (3,01 MB) |
1465. Spremembe oblike cestišča pri različnih načinih investicijskega vzdrževanja gozdne cesteRobert Robek, Igor Potočnik, Darij Krajčič, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Optimizacija vzdrževanja omrežja gozdnih cest narekuje oblikovanje mreže modelnih odsekov, na katerih je mogoče spremljati vlaganja in vrednotiti dolgoročne učinke opravljenih del. Na štirih modelnih odsekih gozdne ceste smo proučevali kratkoročne spremembe oblike prečnih profilov cestišča pri investicijskem vzdrževanju z minimalnim in optimalnim nasutjem posipnega materiala avtohtonega izvora ter dveh načinih utrditve materiala: dvakratnem prehodu valjarja in utrjevanje z vožnjo kamionov. Na podlagi numerične obdelave meritev prečnih profilov smo ugotovili značilno znižanje indeksa prečne neravnosti (IPN) pri tanko nasutih profilih in neznačilno povečanje IPN po simulaciji rabe na nevaljanih profilih. Povprečni prečni naklon vozišča, povprečna širina cestišča in povprečna globina jarka se niso značilno spremenili. Spremembe širine naprav za odvodnjavanje so v večini primerov nastale na račun zožitve vozišča, pri vseh načinih pa se je povečala relativna globina. Dolgoročne učinke proučevanih načinov vzdrževanja bo potrebno analizirati s ponovnimi meritvami in preveriti na primerljivih odsekih v različnih geoklimatskih razmerah, kar zahteva resno obravnavo koncepta modelnih odsekov. Ključne besede: cestišče, gozdna cesta, gozdna prometnica, vzdrževanje cestišča, valjanje, indeks prečne neravnosti, modelni odsek Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4746; Prenosov: 1974 Celotno besedilo (973,80 KB) |
1466. Prvi seznam makromicet s širšega območja Šaleške dolineSamar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, Andrej Piltaver, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: V letu 2001 in 2002 smo popisovali makromicete v Šaleški dolini in njeni okolici. Evidentirali smo 316 vrst makromicet, med njimi 14 vrst s slovenskegaseznama zavarovanih gliv: knežja mušnica ali karželj (Amanita caesarea), velikoluska mušnica (Amanita strobiliformis), votlobetni gobanček (Boletinus cavipes), kraljevi goban (Boletus regius), luskasti različek navadne lisičke (Cantharellus cibarius var. amethysteus), žolta lisička (Craterellus lutescens), švicarski polžar (Chroogomphus helveticus), čokata žilolistka (Gomphus clavatus), rožnati slinar (Gomphidius roseus), modreči bledotrosnik (Gyroporus cyanescens), bleščava luskarica (Phaeolepiota aurea), hrastov glivec (Sparassis brevipes), črni kuštravec (Strobilomyces strobilaceus) in orjaška kolobarnica ali čebular (Tricholoma colossus). Poleg zavarovanih smo evidentirali številne redke vrste. Pojavljanje zavarovanih in redkih vrst nakazuje njihovo veliko pestrost, zato predlagamo nadaljnjo sistematično inventarizacijo makromicet Šaleške doline. Pojavljanje gliv smo ocenili z bioindikativnega vidika in ga hkrati primerjali s seznami ogroženih gliv Evrope. Ključne besede: makromicete, inventarizacija, biotska pestrost, Šaleška dolina Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5120; Prenosov: 2051 Celotno besedilo (2,17 MB) |
1467. Meritve sončnega sevanja v gozdu - II. Metode na osnovi projekcij hemisfere neba in krošenjJurij Diaci, Jean-Jacques Thormann, Uroš Kolar, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Poznavanje porazdelitve sevanja v gozdu je pomembno za temeljna ekolo{ka prou~evanja in za prakso gojenja gozdov. V ~lanku primerjamo tri metode ocenjevanja son~nega sevanja na osnovi preslikave svoda neba in kro{enj: fotografijo hemisfere z objektivom "ribje oko", horizontoskop in LAI-2000 Plant Canopy Analyzer. Prikazujemo izku{nje, izbolj{ave metod ter na~rt za podstavek horizontoskopa, ki smo ga razvili na Katedri za gojenje gozdov. Izbolj{ani stabilni horizontoskop daje, z nekaterimi omejitvami, povsem zadovoljive rezultate za neposredno gojitveno delo. Fotografija hemisfere je primerna za oceno svetlobnih razmer v vseh tipih sestojev in je zato uporabna pri raziskovalnem delu. V zadnjem ~asu se metoda intenzivno razvija. Digitalizacija celotnega sistema bo pospe{ila standardizacijo. Instrument LAI-2000 je posebej primeren za raziskave pomlajevanja v razmerah bujne zeliščne vegetacije na bogatih rastiščih in v spremenjenih sestojih. Ključne besede: sončno sevanje, meritve sevanja, gojenje gozda, fotosinteza, fotosintetsko aktivno sevanje, fotosintetsko uporabno sevanje, pretok energije, gozd, fotografija, hemisfera, horizontoskop, direktno sevanje, difuzno sevanje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4870; Prenosov: 1950 Celotno besedilo (1,53 MB) |
1468. Asociacija carici sempervirentis-Pinetum nigraea (Accetto 1996) Accetto 1999 nom.nov. v Sloveniji (ob stoletnici rojstva prvega slovenskega fitocenologa univ. prof. Gabrijela Tomažiča)Marko Accetto, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je avtor opisal asociacijo Carici sempervirentis-Pinetum nigrae, ki uspeva v strmih osojnih legah gorskega sveta nad dolino zgornje Kolpe na Kočevskem (S Slovenija). Njene značilnice in razlikovalnice so Carex sempervirens, Globularia nudicaulis, Aquilegia nigricans, Adenophora liliifolia in Sesleria kalnikensis. Asociacijo ~leni v dve subasociaciji: -salicetosum appendiculatae subass. nova in -gentianetosum symphyandrae subass. nova. Primerjava našega črnega borovja z drugimi črnimi borovji v jugovzhodnoalpskem in dinarskem gorskem svetu z analizo podrobnejše floristične, fitosociološke in geoelementne sestave ter analizo spektra bioloških oblik je pokazala, da se, kljub nekaterim podobnostim, od njih floristično in ekološko dobro loči. Asociacija je dolgotrajna, prehodna razvojna stopnja progresivnega sukcesijskega niza. Med seboj se floristično in ekološko dobro ločijo tudi druga primerjana črna borovja, najbolj črna borovja z južnih Dinaridov, ki jih uvrščamo v podzvezo Sorbo umbellatae-Ostryenion carpinifoliae (Fukarek 1969) Accetto 1999. Ključne besede: črni bor, samoniklo drevje, črno borovje, Carici sempervirentis-Pinetum nigrae, vegetacija, Kočevsko Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4786; Prenosov: 1971 Celotno besedilo (1,88 MB) |
1469. Genetska variabilnost bukve (Fagus sylvatica L.) v SlovenijiRobert Brus, Sonja Horvat-Marolt, Ladislav Paule, Dušan Gömöry, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskava obravnava genetsko variabilnost, genetsko raznolikost in genetsko diferenciacijo bukve (Fagus sylvatica L.) v Sloveniji. S pomočjo izoencimske analize smo pregledali 13 avtohtonih bukovih populacij. Polimorfizem smo odkrili na 11 od 12 analiziranih izoencimskih lokusih, 9 lokusov je polimorfnih v vseh populacijah. Opazen je rahel trend naraščanja genetske variabilnosti v smeri od severa proti jugu, medtem ko povprečna ugotovljena heterozigotnost Ho od severa proti jugu upada. Genetska diferenciranost je razmeroma majhna, med populacijami pa nismo odkrili diferenciranosti, ki bi ji lahko pripisali jasno geografsko pogojenost. Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, areal razširjenosti, genetska variabilnost, genetska raznolikost, genetska diferenciacija, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4996; Prenosov: 2021 Celotno besedilo (869,74 KB) |
1470. Vrednotenje prisotnosti damjaka (Dama dama) na ugrezninskem območju velenjskega premogovnikaBoštjan Pokorny, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na območju predvidenega Krajinskega parka Škale živi relativno stabilna populacija damjakov (Dama dama), zato smo skušali ovrednotiti vpliv neavtohtone vrste na cilje varstva območja. Ugotavljali smo vpliv damjakov na fitocenozo (priljubljenost rastlinskih taksonov v prehrani vrste), na zoocenozo (terenska opazovanja medvrstnih odnosov, vpliv damjakov na vitalnost srnjadi, ocena tveganja za višje člene prehranjevalne verige zaradi akumulacije težkih kovin) in vzgojno-rekreacijski pomen vrste (anketiranje obiskovalcev TRC). Zaradi nevtralnega do zmerno pospeševalnega (+0,417) vpliva vrste na sistem varstvenih ciljev (le-tega smo skušali kvantificirati z oceno vpliva na posamezen cilj in določitvijo relativnega pomena ciljev) je prisotnost damjakov v območju sprejemljiva, vendar je ohranitev zgradbe krajine (habitatske heterogenosti) celotnega ugrezninskega obmo~ja velenjskegapremogovnika osnovni pogoj za obstoj populacije damjakov in za ohranitev visoke stopnje biotske raznovrstnosti v [ale{ki dolini. Ključne besede: damjak, Dama dama, ekologija divjadi, krajinski park Škale, Velenje, premogovnik, ugrezninsko območje, varstvo narave Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5017; Prenosov: 1947 Celotno besedilo (1,27 MB) |