1281. Windthrow factors - a case study on PokljukaNikica Ogris, Sašo Džeroski, Maja Jurc, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: This paper presents a case study in windthrow. The case study area was 1.7 ha of two forest gaps on the Pokljuka plateau, Slovenia, where strong wind had blown down 44 trees. An additional 44 standing trees closest to the fallen trees were used as a control group for comparative purposes. The following variables were measured for fallen trees: breast diameter, height, crown diameter and height as well, the number and diameter of roots, the volume of the root system, and root rot. Standing trees were measured for breast diameter, height, crown diameter and height, and the number and diameter of roots. The data were analysed using the machine learning methods in the Weka computer program. The most important factors of windthrow in the case study area were: storm wind (speed above 17 m/s), wet shallow soil, and the edges ofthe forest gaps. The results of the case study show that breast diameter, tree height and the presence of root rot can be classified as windthrow factors.
Ključne besede: wind, windthrow, root rot, factors of windthrow
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4143; Prenosov: 1863
 Celotno besedilo (1,44 MB) |
1282. Vpliv umetno pospešenega staranja na lastnosti površinskih premazov na nemodificiranem in na modificiranem lesuMiro Tomažič, Matjaž Pavlič, Borut Kričej, Primož Štefe, Marko Petrič, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Za zunanjo uporabo se v svetu namesto naravnega lesa uvaja uporaba modificiranega lesa, ki je dimenzijsko stabilnejši. V literaturi pa je še vedno zelo malo podatkov o sistemih modificiran les - površinski premaz. Zato je bil cilj naše raziskave preučiti lastnosti premazov za zunanjo uporabo na termično modificiranem lesu rdečega bora in nekaterih drugih lesnih substratih. Izvedli smo umetno pospešeno staranje nepremazanih in premazanih vzorcev ter ugotavljali vplive tega postopka na lastnosti, kot so oprijemnost premaza, barva, sijaj, kontaktni kot za vodo ter prepustnost premaza za vodno paro in tekočo vodo. Ugotovili smo, da je sistem "termično modificiran rdeči bor - premaz" primerljiv s sistemom "nemodificiran les - premaz".
Ključne besede: termična modifikacija, premazi, umetno staranje, pospešeno staranje, oprijemnost, barva, sijaj, kontaktni kot
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4643; Prenosov: 1914
Celotno besedilo (407,99 KB) |
1283. Insect pathogens with special reference to pathogens of bark beetles (COL. Solytidae: Ips typographus L.) : preliminary results of isolation of entomopathogenic fungi from two spruce bark beetles in SloveniaMaja Jurc, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: This paper deals with the most important groups of insect pathogens, i.e. viruses, bacteria, fungi, nematodes and protozoans (microsporidia). We describe their basic characteristics, virulence, method of infecting or attackon the host, signs of illnesses in an affected host, pathogen survival in the outside environment, and the use of bioticcontrol of economically damaging insects. Particular importance is placed on bark beetle pathogens, which have been found in natural populations of hosts, particularly in the large spruce bark beetle (Scolytidae: Ips typographus L.). We also present ourexperience in studying entomopathogenic fungi on the species Dryocoetes autographus and Orthotomicus laricis in Slovenia.
Ključne besede: beetles pathogens, entomopathogenic fungi, biocontrol agents, insect pathogens
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4265; Prenosov: 1872
Celotno besedilo (734,75 KB) |
1284. Ugotavljanje povečane vrednosti gozdov v postopku denacionalizacijeJanez Krč, Iztok Winkler, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Vrednost gozda se poveča zaradi gradnje gozdnih cest. Povečano vrednost gozda je mogoče ugotoviti na podlagi ponovne katastrske klasifikacije gozda. Ta način pa je zamuden in drag. Hitrejši in bolj zanesljiv je izračun na podlagi izračuna skrajšanja spravilne razdalje, ki je posledica novih gozdnih cest. Pri tem si lahko pomagamo z digitalizacijo obravnavanega gozda in prometnic, kar omogoča zanesljiv izračun skrajšanih spravilnih razdalj, ki vplivajo na povečano vrednost gozda.
Ključne besede: gozdovi, denacionalizacija, povečana vrednost, odprtost gozdov, spravilna razdalja
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4141; Prenosov: 1853
Celotno besedilo (851,13 KB) |
1285. Nihajoča asimetrija rogovja srnjakov (Capreolus capreolus L.) kot kazalec onesnaženosti okolja in pripomoček za upraljanje s populacijamiBoštjan Pokorny, Miha Adamič, Cvetka Ribarič-Lasnik, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na 282 rogovjih srnjakov, uplenjenih v obdobju 1961 - 2002 v Šaleški dolini, smo določili nihajočo asimetrijo (FA; neusmerjene razlike med levo in desno stranjo) devetih bilateralnih morfoloških znakov. Ugotovili smo: (a) za analize FA je primernih pet znakov (dolžina veje, dolžina prednjega in zadnjega parožka, skupna dolžina veje, premer nastavka), ki ustrezajo potrebnim statističnim pogojem; (b) za vse znake obstaja pozitivna soodvisnostmed velikostjo in asimetrijo, zaradi česar FA rogovja ni primeren kazalec kakovosti posameznih osebkov; (c) lanščaki (zaradi nedokončanega telesnega razvoja asimetrija njihovega rogovja ni ustrezen kazalec onesnaženosti) imajo značilno večjo FA kot odrasli srnjaki; (d) FA je po letu 1980 upadala in je bila po izgradnji razžveplalne naprave na TEŠ manjša kot pred njo; (e) na ravni generacij obstaja značilna pozitivna soodvisnost med povprečnimi vsebnostmi Pb v rogovju in povprečno FA, kar kaže, da je onesnaženost okolja eden najpomembnejših dejavnikov stresa, ki vpliva na razvojno stabilnost procesa tvorbe rogovja.
Ključne besede: nihajoča asimetrija, rogovje, srnjad, retrospektivni biomonitoring, onesnaženost, okolje, svinec, Šaleška dolina, Termoelektrarna Šoštanj
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4499; Prenosov: 1850
Celotno besedilo (639,13 KB) |
1286. Efficiency of group work in harvesting mountainous broadleaf thinning standsŽeljko Zečić, Ante P. B. Krpan, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Group work was researched for felling, processing, skidding and quality inspection activities in mountainous broadleaf thinning stands with approximately the same terrain and stand conditions. The stands were 55 and 70years old. In the forest communities of the mountainous beech forest with dead nettle (Lamio orvale - Fagetum sylvaticae/Ht. 1938) and the forests of the sessile oak and horn beam with beech (Epimedio - Carpinetum betuli var. Fagus sylvatica/Ht. 1938/Borth.1963), the main tree species are beech and sessile oak with the addition of other broadleaf species. Productivity was examined in two groups. The first comprised of five workers (A) and the secondof four workers (B). The first group was equipped with two tractors and three chain saws while the second used two tractors and two chain saws as wellas other necessary equipment. The effective time of the cutters spent on felling ranged from 36 to 42.9%, finishing and measurement took up 21%, while the effective time for the tractors ranged from 42.4 to 59%. The effective time per tree ranged from 3.62 to 3.77 minutes, i.e. from 8.46 min/m3 to 12.91min/m3 per unit. The daily output achieved by the Ecotrac and Torpedo tractors at a distance of 300 meters was 20.77.m3/day for group A, while the optimised output was 67.02 m3/day. The output achieved by both tractors in group B was 17.25 m3/day while the optimised output was 30.72 m3/day. The average performance per worker in group A was 4.15.m3/day while the optimised performance was 8.38 m3/day. For group B the average performance per worker was 4.31.m3/day and the optimised performance was 7.68 m3/day. The optimisation of the groups lowered the unit cost of production (300 m distance) for group A from 21.36 EUR/m3 to 6.62 EUR/m3, and for group B from 22.09 EUR/m3 to 12.41 EUR/m3.
Ključne besede: group work, thinnings, time study, productivity, costs
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3928; Prenosov: 1727
Celotno besedilo (287,20 KB) |
1287. Struktura gozdnega sestoja vpliva na biodiverzitetoTanja Grgič, Ivan Kos, 2004, pregledni znanstveni članek Povzetek: Za zdravo delovanje gozda je potrebna biodiverziteta na zadovoljivo visoki ravni, zato mora biti njeno varovanje vključeno v gospodarjenje z gozdom. Ob naravni dinamiki gozda se vsaka združba na določeni lokaciji nenehno spreminja. Le z ustrezno strukturo lahko gozd nudi življenjski prostor različno občutljivim vrstam in tako zagotavlja diverziteto. Za odgovor na vprašanje, kakšna je ustrezna struktura, so nujne raziskave biodiverzitete v različno strukturiranih in različno starih sestojih. Pregledni članek povzema izsledke raziskav na različnih skupinah nevretenčarjev, ki so tako številčno kot funkcionalno zelo pomembni, zaradi svoje telesne zgradbe pa še posebej občutljivi na okoljske razmere. Združbe iz različnih razvojnih faz se večinomarazlikujejo med seboj, vrstna diverziteta pa je odvisna od strukture gozda. Med ekologi se je uveljavilo mnenje, da je ustrezna strategija za ohranjanje biodiverzitete zagotovitev heterogenosti okolja na različnih nivojih. Mozaik različnih razvojnih faz velikosti skupine ali gnezda v gozdni pokrajini zagotavlja ustrezne razmere za različno zahtevne vrste in njihove premike na ustrezno območje ob spremembah in motnjah v gozdu.
Ključne besede: biodiverziteta, struktura sestoja, gozdarsko načrtovanje, razvojne faze gozda, heterogenost okolja
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4316; Prenosov: 1894
Celotno besedilo (715,94 KB) |
1288. Vpliv temperature termične obdelave na dielektrične lastnosti lesaMatej Jošt, Jože Resnik, Milan Šernek, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljeni rezultati vpliva temperature termične obdelave nadielektrične lastnosti bukovine (Fagus sylvatica L.) in smrekovine (Picea abies L.). V eksperimentu smo uporabili diskaste preskušance premera 45 mm in debeline 5 mm, ki smo jih termično obdelali pri sedmih različnih temperaturah (50 do 200 °C). Dielektrične lastnosti preskušancev smo ugotavljali pri devetih različnih frekvencah (2 do 10 MHz). Vse meritve smo opravili pri sobnitemperaturi z impedančnim analizatorjem HP 4191A RF po metodi z mikrometrom, na katerega sta bili pritrjeni diskasti aluminijasti elektrodi. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se dielektrična vrednost lesain izgubni kot zmanjšujeta z naraščajočo temperaturo obdelave, če je le-tavišja od 100 °C. Dielektrična vrednost lesa je nižja pri večji izgubi mase preskušanca.
Ključne besede: dielektrične lastnosti, temperatura, segrevanje, les, visoka frekvenca
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4343; Prenosov: 1912
Celotno besedilo (417,63 KB) |
1289. Nihajoča asimetrija (s poudarkom na asimetriji Rogovja cervidov) kot zgodnji kazalec stresa : principi, dosedanja dognanja in možnosti uporabeBoštjan Pokorny, Miha Adamič, Cvetka Ribarič-Lasnik, 2004, pregledni znanstveni članek Povzetek: Nihajoča asimetrija (FA; le-ta predstavlja neusmerjene razlike med levo in desno polovico bilateralnih znakov, ki se zaradi različnih dejavnikov stresa ne morejo razviti v sicer genetsko določeni popolni simetriji) je lahko zelo dober odzivni bioindikator izpostavljenosti populacij različnim vrstam okoljskega oz. genetskega stresa. Kljub velikemu potencialu predstavljajo meritve FA v slovenskem prostoru domala neznano področje okoljskih raziskav. Zato so v prispevku podrobno predstavljeni: (a) najpomembnejši principi, prednosti in slabosti meritev FA; (b) novejše ugotovitve o vplivu dejavnikov stresa na velikost FA bilateralnih znakov različnih živalskih in rastlinskih vrst; (c) vpliv izpostavljenosti težkim kovinam na velikost FA izbranih znakovživalskih vrst; (d) dosedanje ugotovitve o asimetriji rogovja prostoživečih prežvekovalcev. Kot tak je prispevek pomemben za korektno, celovito in z dosedanjimi dognanji podprto predstavitev rezultatov lastnega dela na rogovju srnjakov, še zlasti za razumevanje uporabe FA rogovja kot odličnega pripomočka za bioindikacijo onesnaženosti okolja z anorganskimi onesnažili (spremljajoči prispevek).
Ključne besede: nihajoča asimetrija, okoljski stres, bioindikacija, rogovje, jeleni, srnjad, prostoživeči prežvekovalci
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4473; Prenosov: 1945
Celotno besedilo (493,68 KB) |
1290. Zgradba reakcijskih con pri bukvi (Fagus sylvatica L.)Primož Oven, Martin Zupančič, Maks Merela, Niko Torelli, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pri bukvi (Fagus sylvatica L.) smo raziskovali mejne kompartmentalizacijske plasti izvotljenih ter razkrajajočih se debelnih sredic. Mejne plasti pri vsehpreiskanih drevesih anatomsko ustrezajo reakcijskim conam in ne bariernim conam kot jih predpostavlja model CODIT. V osrednjem delu reakcijske cone so bile traheje intenzivno okludirane z gumoznimi snovmi in suberiziranimi tilami. Lumni trakovnega in aksialnega parenhima, vlaknastih traheid in vse pikenjske odprtine so bili zapolnjeni z netopnimi depoziti. Za notranji del reakcijskih con je značilen razkroj celičnih sten in depozitov, suberizirane strukture pa so ostale nespremenjene. Pri reakcijskih conah, ki mejijo neposredno na duplino, je ta del manjkal, na površini reakcijske cone v duplini so vidna trosišča gliv. Povečana količina škroba v parenhimskih celicah in različne razvojne faze til v zunanjem delu reakcijske cone kažejo na aktivne kompartmentalizacijske procese. Aktivna obrambna in pasivna zaščitna funkcija reakcijskih con v živem drevesu sta podrobneje analizirani.Compartmentalization boundary layers surrounding hollow and decaying stem cores were investigated in beech (Fagus sylvatica L.). In all investigated trees, boundary layers corresponded anatomically to the reaction zones and notto the barrier zones as proposed by the CODIT model. In the central part ofreaction zones, vessels were heavily occluded with deposits of gums and suberised tyloses, whereas the lumina of ray and axial parenchyma, fibre tracheids and all pit apertures were filed with insoluble deposits. The inner part of reaction zones exhibited decay of cell walls and deposits, leaving suberized structures intact. This part was absent in the reaction zones bordering directly on the hollow, although fungal fruit bodies were present onthe surface of the reaction zone. Increased amount of starch grains and different growing stages of tyloses in the outer part of reaction zones indicated active compartmentalization processes. The paper discusses in detailthe active defensive and passive protective function of reaction zones in the living trees.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica L, razkroj, izvotlitvena drevesa, dupline, kompartmentalizacija, reakcijska cona
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4472; Prenosov: 1940
Celotno besedilo (2,20 MB) |
