Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Gozdarski inštitut Slovenije) .

1131 - 1140 / 1571
Na začetekNa prejšnjo stran110111112113114115116117118119Na naslednjo stranNa konec
1131.
1132.
Ocenjevanje gozdnatosti v zasnovi gozdne inventure na Slovenskem
David Hladnik, Laura Žižek, 2012, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdnatost, ocenjevanje, gozdna inventura, vzorčne mreže, ortofoto, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4445; Prenosov: 1979
.pdf Celotno besedilo (427,22 KB)

1133.
A century long dynamics of Silver fir population in mixed Silver fir-European beech forests
Matija Klopčič, Andrej Bončina, 2012, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4113; Prenosov: 1850
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

1134.
Ocenjevanje natančnosti deblovnic in volumenskih funkcij
David Hladnik, Milan Kobal, 2012, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Primerjali smo postopke za ocenjevanje volumna debeljadi jelke na podlagi Huberjevega, Smalianovega in Newtonovega obrazca. Podatke za primerjavo smo dobili z interpolacijo kubičnih zlepkov na podlagi merjenja posekanih dreves. Newtonov in Huberjev postopek sta bila najnatančnejša pri ocenjevanju volumnovstarih jelk (starost do 200 let, povprečni premer 59 cm). Na podlagi izračunanih volumnov smo ocenjevali volumne stoječih dreves v sklopu gozdne inventure. Slovenske Čoklove tarife (1959) so se kljub svoji preprosti zasnovi izkazale s sprejemljivo natančnostjo (povprečno odstopanje v odstotkih od povprečnega volumna < 1 %, R2=0.87). Delež pojasnjene variabilnosti volumnov dreves se je povečal za 5 % pri dvovhodnih deblovnicah in za 11 % pri triparametrskih volumenskih funkcijah.
Ključne besede: volumen debeljadi, tarife, volumenske funkcije, jelka, Abies alba Mill.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4281; Prenosov: 1848
.pdf Celotno besedilo (882,11 KB)

1135.
Iskanje dokumentov za področje lesarstva s pomočjo vrstilcev univerzalne decimalne klasifikacije (UDK) v vzajemni bazi podatkov COBIB.SI
Tomaž Bartol, Jan Stržinar, 2011, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V članku obravnavamo določanje vrstilcev univerzalne decimalne klasifikacije (UDK) dokumentom s področja lesarstva v slovenski Vzajemni bibliografsko-kataložni bazi podatkov Cobib.si, možnosti iskanja z vrstilci in povezavo vrstilcev z izbranimi predmetnimi oznakami. Identificirali smo najpomembnejše vrstilce za lesarstvo in sorodne vsebine. Z rabo predpon DC= (Comarc podpolje 675a) in UC= (Comarc podpolje 675c) ukaznega iskanja smo ocenili pogostnost rabe posameznih vrstilcev. Preverjali smo sopojavnost skupin vrstilcev, povezavo s tipologijo raziskovalcev ter slovenskim jezikom. Pri izbranih vrstilcih smo ocenili prekrivanje vrstilcev in predmetnih oznak, ki zajemajo pojem lesa oz. lesarstva. Testirali smo zasnovo najustreznejše iskalne sintakse. Katalogizatorji izpolnjujejo podpolji 675a in 675c po različnih načelih. Vrstilci v polju 675c se določajo na temelju normiranega šifranta, ki problematiko opiše le na širši vsebinski ravni in je manj primeren za določanje ožje vsebine z vidika lesa. Vrstilci iz dveh skupin (630*8*ter 674*) se dokumentom določajo najpogosteje, zajemata pa jih obe podpolji, vendar se vrstilci iz skupine 630*8* prirejajo podpolju 675c redko, vrstilci iz skupine 674* pa dokaj pogosto. Pri istem dokumentu se v obe podpolji pogosto prirejajo vrstilci iz različnih širših skupin, zato je treba za optimalni iskalni odziv uporabiti unijo obeh podpolj. Nadaljnja analiza prekrivanja vrstilcev s predmetnimi oznakami na primeru vrstilcev 674* oz. 630*8* in izpeljankah iz korena les- je pokazala, da pomemben odstotek (35 % oz. 34 %) dokumentov ne vsebuje predmetnih oznak, izpeljanih iz korena les.
Ključne besede: vrstilci UDK, UDK, predmetne oznake, iskalna sintaksa, iskalni odziv, natančnost, baze podatkov, COBIB.SI
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4499; Prenosov: 1904
.pdf Celotno besedilo (939,31 KB)

1136.
Rast zelene duglazije v Sloveniji
Martin Čokl, 1965, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: zelena duglazija, Slovenija, sestoji
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4179; Prenosov: 1791
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

1137.
1138.
Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjka
Simon Poljanšek, Primož Oven, Risto Jalkanen, Tom Levanič, 2011, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjka, ali krajše metoda sledi iglic (ang.: needle trace method), retrospektivno beleži starost iglice v trenutku, ko odpade, ter preučuje vpliv okoljskih in biotskih dejavnikov na številne izpeljane podatke, ki temeljijo na ugotovljeni življenjski dobi iglice. Z izvedbo metode pridobimo podatke o dolžini višinskih prirastkov ter številu sledi iglic v posameznih branikah vseh višinskih prirastkov. Z izračunanimi kazalniki je mogoče oceniti fizično stanje krošnje preučevanega drevesa. Metoda je bila razvita na Finskem na rdečem boru (Pinus sylvestris L.), kmalu pa uporabljena tudi na drugih iglavcih. Uporablja se na področju dendrokronologije, gozdne ekologije, patologije in entomologije. V članku avtorji predstavljajo osnovno morfologijo sledi iglic, osnovno idejo metode in njeno uporabnost v okoljskih študijah ter izpeljane kazalnike, kot so relativno število sledi iglic ter zadrževanje, izguba, odmet, starost, dolgoživost, gostota, letni prirast števila in zaloga iglic.
Ključne besede: iglavci, iglice, rdeči bor, Pinus spp., listni aparat, kazalniki, okolje, onesnaževanje, defioliacija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4587; Prenosov: 2049
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

1139.
Vpliv prometa na vrstno sestavo epifitskih lišajev
Helena Poličnik, 2011, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Za ugotavljanje vnosa onesnažil v okolje in njihovega vpliva na življenjsko združbo smo na izbranih odsekih cest uporabili pasivno bioindikacijo, in sicer smo na osmih različnih lokacijah za popise pojavljajočih se vrst epifitskih lišajev uporabili seznam iz nemške popisne metode. Rezultati popisov epifitskih lišajev kažejo na uporabnost teh organizmov v bioindikacijske namene ob cestah; na lokacijah z večjo gostoto prometa smo evidentirali manj različnih vrst lišajev kot na lokacijah z manjšo gostoto prometa. Na cestnih odsekih z zelo veliko gostoto prometa (povprečni letni dnevni promet > 20.000) so se pojavljale izključno na onesnažen zrak najbolj odporne vrste lišajev, medtem ko so se na odsekih cest z nekoliko manjšo gostoto prometa (povprečni dnevni promet okoli 10.000) bliže robu ceste pojavljale manj toksitolerantne, bolj dušikoljubne vrste epifitskih lišajev. Ob teh odsekih cest so se dlje od roba cestišča (t.j. v 2. in 3. popisnem pasu) začele pojavljati tudi na onesnažen zrak bolj občutljive vrste epifitskih lišajev, ki jih na odsekih cest z zelo veliko gostoto prometa tudi na oddaljenosti 100 m od roba cestišča nismo zabeležili.
Ključne besede: bioindikacija, lišaji, ceste
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4199; Prenosov: 1837
.pdf Celotno besedilo (349,66 KB)

1140.
Quality and timber value of European larch (Larix decidua Mill.) trees in the Karavanke region
Aleš Kadunc, Aleš Poljanec, 2011, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Although European larch is a commercially important tree species in the Alps, this study is among the first focusing on the quality and value of larch trees. Data from permanent sample plots of the Slovenia Forest Service (802 plots; 1851 trees) was used to model the quality and value of standing larch trees. The share of excellent and very good quality timber amounted to 49%, but the share of veneer logs and sawlogs I was only 11.7%. The quality and value of larch trees were positively influenced by the diameter at breast height and stand basal area, and negatively by altitude and harvesting intensity. In addition, timber value was higher in stands in regeneration and uneven-aged stands and in stands with a low share of spruce or high share of deciduous tree species. Trees from higher social layers and undamaged trees also proved to have more valuable timber. The quality of larch trees was lower on extreme beech and pine forest types.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4287; Prenosov: 1868
.pdf Celotno besedilo (655,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.7 sek.
Na vrh