1091. |
1092. |
1093. |
1094. |
1095. |
1096. Absence of juvenile effects confirmed in stable carbon and oxygen isotopes of european larch treesEleanor Kilroy, Danny McCarroll, Giles Young, Neil J. Loader, Roderick J. Bale, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava razmerja ogljikovih in kisikovih izotopov v branikah blizu stržena na prsni višini (cca 1,2 m) treh evropskih macesnov (Larix decidua Mill.), rastočih v mešanem gozdu s predraslimi hrasti in nasajenimi evropskimi macesni v zahodnem Walesu, Velika Britanija. Neklimatskega naraščajočega trenda v razmerjih ogljikovih izotopov, ki ga je sicer opaziti pri drugih vrstah v letih juvenilne rasti, ni, in tudi razmerje stabilnih izotopov ne kaže pomembnih trendov med odraščanjem drevesa. Rezultati iz prvih desetih branik ob strženu se bistveno ne razlikujejo od naslednjih dveh nizov desetih branik. O izostanku juvenilnega efekta v ogljikovih izotopih evropskega macesna so že poročali v zvezi z macesni, rastočimi v nesklenjenih sestojih v Franciji in to pripisali nezastrtosti krošenj in posledične neuporabe ogljikovega dioksida, ki ga pri dihanju oddajajo drevesa. Analizirana drevesa v zahodnem Walesu so rasla v nasadu s predraslimi hrasti, ki so bili starejši od podraslih macesnov. Macesni, kot svetloljubne drevesne vrste, so morali tekmovati za prostor in svetlobo, zato domnevamo, da je morebiten pojav juvenilnega efekta pri stabilnih izotopih prej posledica sprememb v hidravlični prevodnosti lesa, kot pa česa drugega. Ker današnja praksa izogibanja juvenilnega lesa omejuje potencial stabilnih izotopov drevesnih branik za dendroklimatološke in fiziološke raziskave, bi bile potrebnih dodatne raziskave o učinkih juvenilne rasti na pojav juvenilnega efekta v meritvah stabilnih izotopov.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5110; Prenosov: 3618
 Celotno besedilo (273,39 KB) |
1097. Bukovina - povezave med kakovostjo dreves, hlodovine in žaganega lesaJurij Marenče, Dominika Gornik Bučar, Bogdan Šega, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo preučevali količinsko-kakovostni izkoristek bukovine od stoječega drevesa do žaganega lesa. Zanimala nas je ocena kakovosti posameznih dreves in njen vpliv na kakovostne razrede proizvodov iz tega lesa. Pri razvrščanju stoječih dreves smo upoštevali aktualno 5-stopenjsko lestvico ocenjevanja kakovosti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Pri ocenjevanju gozdnih sortimentov smo uporabljali standard SIST EN 1316-1:2013, pri ocenjevanju žaganega lesa pa pravila Evropskega združenja žagarske industrije (EOS). Na vzorcu ocenjenih in nato posekanih dreves smo ugotavljali povezave med kakovostjo dreves, iz njih izdelanih sortimentov okroglega lesa in kakovostjo končnih žagarskih izdelkov. V vzorec so bila enakovredno zajeta drevesa vseh petih kakovostnih stopenj. Pri izdelavi gozdnih sortimentov smo dobili največ hlodov B-kakovosti (51 %) in največ žaganega lesa EOS-C-kakovosti (52 %). Iz bukovih dreves odlične kakovosti smo dobili 35 % najkakovostnejših sortimentov in iz teh sortimentov 8 % najkakovostnejšega žaganega lesa. Odločilni kriterij razvrščanja po kakovosti so pri sortimentih okroglega lesa slepice in pri žaganem lesu mrtve in trhle grče.
Ključne besede: listavci, bukev, kakovost, napake lesa, žagan les
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5050; Prenosov: 2622
Celotno besedilo (1,74 MB) |
1098. Značilnosti publiciranja na področju gozdno-lesne verige in njihov vpliv na vrednotenje področij v sklopu evalvacij raziskovalnih dosežkov - pregled objavMaja Peteh, Primož Južnič, 2016, pregledni znanstveni članek Povzetek: Prispevek prinaša pregled bibliometrijskih raziskav na področjih gozdarstva, lesarstva in papirništva ter postavlja v ospredje predvsem tiste posebnosti publiciranja, ki vplivajo na rezultate evalvacijskih procesov in posledično na razvoj področij. Osredotoča se na značilnosti objavljanja v znanstvenih revijah zaradi njihove vloge pri razvoju znanstvene discipline, področja in strokovne terminologije. Četudi gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo sestavljajo gozdno lesno verigo, raziskave večinoma zajemajo le gozdarstvo in ugotavljajo široko interdisciplinarnost področja na eni strani in ozko usmerjenost raziskav. Primerjave objav znotraj gozdno lesne verige otežuje tudi vpliv različnih šifrantov znanosti, kar vpliva tudi na položaj teh področij znanosti. Zajete raziskave se večinoma osredotočajo na objave v revijah, indeksiranih v zbirkah WoS in Scopus, revije pa posamezne zbirke združujejo v posamezna področja. Nekaj raziskav prinaša tudi ugotovitve na ravni posameznih ustanov ali držav. Objavljanje znanstvenih člankov s teh področij ima velik vpliv na nadaljnji razvoj in tudi obstoj revij, predvsem revij manjših jezikovnih skupin. Velik delež gozdarskih objav je najti v revijah drugih znanstvenih področij, kar nakazuje tako na veliko interdisciplinarnost področja in sodelovanje avtorjev različnih področij kot tudi na določen vpliv sistema vrednotenja raziskovalnih dosežkov.
Ključne besede: bibliometrija, gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo, raziskovalna politika, vrednotenje raziskovalnih dosežkov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4943; Prenosov: 2295
Celotno besedilo (240,79 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
1099. Presoja prostorskega stratificiranja za vzorčno ocenjevanje gozdnih zemljiščDavid Hladnik, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: Za vzorčno ocenjevanje rabe gozdnih zemljišč in pokrovnosti ter njunih sprememb na Slovenskem predlagamo stratificiranje prostorskih podatkov na podlagi tipologije gozdnih rastišč. Na podlagi karte rabe zemljišč in tipologije gozdnih rastišč smo ocenili prostorska merila variabilnosti za krajinske kazalce in jih primerjali s stratificiranjem po statističnih regijah. Ker gozd po površini prevladuje v 10 od 12 statističnih regij, te ne predstavljajo izhodišča za oblikovanje stratumov, s katerimi bi pojasnjevali razlike v variabilnosti deležev rabe zemljišč. S statističnimi regijami smo pojasnili 21 % skupne variance za ocenjevanje deležev kmetijske rabe in 17 % variance za delež gozda. Z razvrščanjem kilometrskih kvadratov po tipologiji gozdnih rastiščnih tipov je bil pojasnjen večji del variabilnosti kot v prostorskem merilu statističnih regij, vendar na račun velikega števila skupin oziroma 29 stratumov. Velike razlike v krajinskih kazalcih za te skupine gozdov ponazarjajo, da je prostorsko merilo za oblikovanje stratumov manjše od regionalnega.
Ključne besede: raba zemljišč, varianca rabe, varianca pokrovnosti, gozdna zemljišča, tipologija gozdnih zemljišč
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4489; Prenosov: 2113
Celotno besedilo (876,96 KB) |
1100. Odločevalna matrika za izbor ekološko ustrezne tehnologije pri proizvodnji zelenih sekancevMatevž Triplat, Nike Krajnc, Robert Robek, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Naraščajoče cene fosilnih goriv in doseganje nacionalnih ciljev na področju povečanja rabe obnovljivih virov prinašajo vse večje zahteve po uporabi naravnih potencialov. Slovenska zakonodaja zelo togo opredeljuje izkoriščanje sečnih ostankov in proizvodnjo zelenih sekancev. To v praksi omogoča precej stihijski razvoj storitev, kjer se z uvajanjem novih tehnologij odpira vrsta vprašanj predvsem glede obremenitev ekoloških dejavnikov. V prispevku je predstavljena metodologija za oblikovanje odločevalnega orodja za izbor ekološko ustrezne tehnologije pri proizvodnji zelenih sekancev, upoštevajoč različne ekološke in tehnološke dejavnike. Gre za tristopenjski metodološki pristop, kjer v prvem koraku opredelimo talne in terenske razmere, v drugem koraku tehnologije ob upoštevanju raznolikosti glede na gospodarske učinke in ekološko primernost, v zadnjem, tretjem koraku, izbranim tehnologijam določimo mesto v odločitveni matriki z upoštevanjem tehnološke in ekološke omejitve posameznih tehnoloških modelov. V prispevku je predstavljenih 13 poenostavljenih proizvodnih procesov, razvrščenih v odločevalno matriko, upoštevaje ekološke in tehnološke vidike pri proizvodnji zelenih sekancev.
Ključne besede: tehnološki modeli, proizvodnja, proizvodne verige, poškodbe tal, zeleni lesni sekanci
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4670; Prenosov: 2468
Celotno besedilo (1,78 MB) |
