Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Gozdarski inštitut Slovenije) .

1081 - 1090 / 1150
Na začetekNa prejšnjo stran105106107108109110111112113114Na naslednjo stranNa konec
1081.
Pregled zgodovine epidemije kostanjevega raka v Sloveniji
Dušan Jurc, 2002, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: kostanjev rak, Cryphonectria parasitica, zgodovina, Slovenija, hipovirulenca
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2898; Prenosov: 1114
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

1082.
Taninski flokulanti
Vesna Tišler, Gabrijela Golob, Vera Rutar, 2002, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Sintetizirali smo flokulante iz različnih vrst tanina. Za sintezo smo uporabili tanin smreke, smreke-jelke, hrasta, mimoze, alepskega bora in kvebrača ter ustrezne kemikalije. Osnova za pridobivanje kationskih flokulantov je bila Mannichova reakcija, ki smo jo izvajali v digestoriju ob stalnem mešanju pri konstantni temperaturi. Testiranje flokulantov je potekalo na standardizirani napravi floktester. Zeta potenciale smo izmerili na zetametru Laser zeetm 501.
Ključne besede: tanin, flokulant, zeta potencial
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2819; Prenosov: 1195
.pdf Celotno besedilo (636,34 KB)

1083.
1084.
Vascular plants on beech dead wood in two Slowenian forest reserves
Lado Kutnar, Péter Ódor, Klaas van Dort, 2002, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: Kočevska, Slovenia, dead wood, coarse woody debris, beech, undergrowth, diversity, virgin forest remnant
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3137; Prenosov: 1257
.pdf Celotno besedilo (936,76 KB)

1085.
Pregled metod štetja kupčkov iztrebkov za ocenjevanje številčnosti rastlinojedih parkljarjev
Irena Kavčič, Boštjan Pokorny, Klemen Jerina, 2010, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Poznavanje številčnosti in lokalnih gostot populacij rastlinojedih parkljarjevje pomembno pri reševanju številnih upravljavskih in temeljno-bioloških vprašanj. Po svetu se za ocenjevanje številčnosti parkljarjev pogosto uporabljajo metode štetja kupčkov iztrebkov, ki pa so pri nas ostale več ali manj prezrte. Z namenom spodbujanja njihove rabe smo pripravili celosten pregled metod s priporočili za Slovenijo. Uveljavljena stadva načina izvedbe, t.j. s predhodnim čiščenjem in brez čiščenja kupčkov iztrebkov; pri slednjem moramo oceniti tudi čas razgradnje iztrebkov, ki se lahko med mikrohabitati in letnimi časi močno spreminja, zato tega načina ne priporočamo. Vzorčenje lahko poteka na vzorčnih ploskvah različnih oblik in velikosti ali z metodo linijskega transekta; izbira konkretne metode je odvisna od pričakovane gostote parkljarjev in preglednosti terena, ki pogojujemožnost zaznavanja iztrebkov. Zaradi heterogenosti habitatov je raziskovalno območje priporočljivo predhodno stratificirati po habitatni primernosti glede na pričakovane gostote parkljarjev. Stopnje iztrebljanja (t.j. število izločenih kupčkov iztrebkov / dan) se znotraj vrst spreminjajo glede na letni čas, spol in starost živali, vendar zaradi primerljivosti rezultatov svetujemo uporabo konstantnih stopenj (za jelenjad 25 in za srnjad 20 kupčkov iztrebkov) ter večkratno ponovitev vzorčenja v različnih letnih časih, s čimer pokrijemo sezonske razlike v rabi prostora. Na natančnost rezultatov vplivata predvsem priprava in izvedba vzorčenja, zato je treba tej fazi dela posvetiti veliko pozornost.
Ključne besede: prostoživeči prežvekovalci, metoda štetja kupčkov iztrebkov, stopnja iztrebljanja, razgradnja iztrebkov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3354; Prenosov: 1233
.pdf Celotno besedilo (159,42 KB)

1086.
Ocena tveganja zaradi prehoda svinca (Pb) iz tal prek prehranjevalne verige v male sesalce (na primeru pehotnih strelišč)
Samar Al Sayegh-Petkovšek, Davorin Tome, Boštjan Pokorny, 2010, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na območju izbranih pehotnih strelišč Slovenske vojske (Apače, Bač, Bloška polica, Crngrob, Mačkovec, Poček) smo ugotavljali vsebnosti Pb v mišicah in jetrih malih sesalcev (travniška voluharica (Microtus agrestis), rumenogrla miš (Apodemus flavicollis), gozdna rovka (Sorex araneus), poljska rovka (Crocidura leucodon)) ter njihovih prehranskih virih z namenom potrditi uporabnost malih sesalcev kot bioindikatorjev za ugotavljaje stopnje onesnaženosti pehotnih strelišč s Pb in oceniti tveganje, ki ga za male sesalce povzroča prehranjevanje s prehranskimi viri z območja pehotnih strelišč. V jetrih malih sesalcev smo izmerili povečane vsebnosti Pb. Slednje nakazuje, da so vir Pb v njihovih tkivih lahko pehotna strelišča, vnos tega elementa pa poteka najverjetneje prek prehranskih virov, saj so bile ugotovljene povečane vsebnosti Pb v rastlinskih vzorcih in deževnikih, vzorčenih na pehotnih streliščih. Na podlagi predstavljenih rezultatov zaključujemo, da pehotna strelišča lahko pomenijo ekološko tveganje za receptorske organizme (travniška voluharica), kljub temu da se obremenjenost sPb razmeroma hitro zmanjšuje z oddaljenostjo od zaščitnih nasipov, ki vsebujejo največje vsebnosti Pb.
Ključne besede: pehotna strelišča, svinec, mali sesalci, travniška voluharica, rumenogrla miš, poljska rovka, gozdna rovka, deževniki, ocena tveganja
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3361; Prenosov: 1298
.pdf Celotno besedilo (458,31 KB)

1087.
Beech dead wood inhabiting bryophyte vegetation in two Slowenian forest reserves
Péter Ódor, Klaas van Dort, 2002, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: Kočevska, Slovenia, dead wood, coarse woody debris, beech, undergrowth, diversity, virgin forest remnant
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3320; Prenosov: 1352
.pdf Celotno besedilo (691,50 KB)

1088.
1089.
1090.
Iskanje izvedeno v 0.97 sek.
Na vrh