Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

21 - 30 / 592
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
O domorodnosti alpskega kozoroga v Sloveniji
Andreja Nève Repe, Elena Bužan, Borut Toškan, Jernej Javornik, Boštjan Pokorny, Andrej Arih, Lars Zver, Maruša Prostor, Miha Krofel, Matija Stergar, Klemen Jerina, Hubert Potočnik, Rok Černe, Aleš Poljanec, 2023, strokovni članek

Povzetek: Alpski kozorog (Capra ibex) je alpski endemit. Na območju Slovenije naj bi bila vrsta iztrebljena v drugi polovici 17. stoletja, globalno pa je bila zaradi prelova na robu izumrtja konec 19. stoletja. Preživela je le populacija na širšem območju parka Gran Paradiso na skrajnem zahodu Alp v Italiji. Zaradi naselitev in drugih varstvenih programov sedaj alpski kozorog živi v celotnih Alpah, vključno s Slovenijo. Vendar pri nas njegove populacije nazadujejo in so v zelo slabem stanju, kar je lahko rezultat več dejavnikov. Malo izvornih osebkov ob naselitvah, zgodovinska ozka grla in ločenost kolonij so povzročili parjenje v sorodstvu, kar je slabšalo genetsko stanje populacij in lahko negativno vpliva tudi na demografijo. K številčnemu zmanjševanju vrste so lahko prispevale tudi bolezni. Za dolgoročno ohranitev alpskega kozoroga v Sloveniji so nujni takojšnji aktivni ohranitveni ukrepi, pogoj pa je ustrezna opredelitev izvornosti vrste, saj je (bila) zaradi prejšnjih pomanjkljivih podatkov umeščena med tujerodne. V prispevku na podlagi arheo-zooloških, genetskih in preliminarnih habitatnih analiz utemeljujemo, da je v Sloveniji kozorog domorodna vrsta. V raziskavah smo pokazali, da je vrsta živela na ozemlju zdajšnje Slovenije v poznoantičnem in zgodnje srednjeveškem obdobju. Preliminarno smo določili tudi primernost in povezanost habitata kozoroga v slovenskem alpskem svetu ter nakazali verjetne potrebne ukrepe za ohranitev vrste v Sloveniji.
Ključne besede: Capra ibex, izvornost vrste, programi varstva, Alpe, habitat, genetika
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 205; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (475,48 KB)

22.
Promocija gozdov in gozdarstva skozi aktivnosti Gozdnega sklada
2023, poljudni članek

Ključne besede: Gozdni sklad, promocija, gozdovi, gozdarstvo
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (36,77 KB)

23.
24.
25.
26.
27.
Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : lipe = Tilia spp.
Jan Svejgaard Jensen, 2013, strokovni članek

Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, lipa, Tilia spp.
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 262; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (827,29 KB)

28.
Delovanje programa EUFORGEN v letih 2010-2014 : tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : Slovenija
Hojka Kraigher, 2013, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 215; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (52,04 KB)

29.
30.
Iskanje izvedeno v 0.56 sek.
Na vrh