Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Onkološki inštitut Ljubljana) .

111 - 120 / 2541
Na začetekNa prejšnjo stran891011121314151617Na naslednjo stranNa konec
111.
112.
113.
Pogledi bolnikov in onkologov na uvajanje telemedicine v času epidemije covid-19
Miha Oražem, Irena Oblak, Tanja Španić, Ivica Ratoša, 2020

Povzetek: Izhodišča: Pandemija koronavirusne bolezni 2019 (covid-19) je zaradi epidemioloških ukrepov, zlasti spodbujanja fizične distance, marsikje po svetu pospešila uvajanje telemedicine v klinično prakso. Zato smo želeli pridobiti stališča onkoloških bolnikov in zdravnikov do tovrstne obravnave v onkologiji. Metode: K izpolnjevanju dveh ločenih kvantitativnih vprašal-nikov smo med 27. majem in 11. junijem 2020 prek elektronske pošte ter s pomočjo Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom (ONKO NET) povabili bolnike z rakom, ki so bili bodisi na aktivnem zdravljenju bodisi na sledenju po zaključenem zdravljenju, in zdravnike onkologe. Dodatno je bil v Sektorju radioterapije Onkološkega inštituta Ljubljana izveden presečni dan za bolnike med obsevanjem. Rezultati: Na spletni ali natisnjen vprašalnik za bolnike je odgovorilo 475 bolnikov, od tega 310 (65,3 %) na aktivnem onko-loškem zdravljenju in 132 (27,8 %) v fazi sledenja. Skoraj polovica bolnikov (48,4 %) je kot primarno diagnozo navedla rak dojk. Več kot desetina vseh (11,3 %) je zaradi pandemije želela opustiti zdravniški pregled. V zasebnem življenju jih pametni telefon ali tablico uporablja 72,4 % in vsaj 30 % bolnikov bi bilo pripravlje-nih v bodoče pogosteje uporabljati telemedicinske storitve. Od 168 povabljenih zdravnikov jih je na vprašalnik odgovoril 101 (60 %) in ocenil, da bi s pomočjo telemedicine lahko opravil 21 % (0%80 %) vseh svojih storitev. Če bi se sami znašli v vlogi bolnika, bi bila prip-ravljena po telemedicini poseči dobra polovica sodelujočih (54,5 %). Zaključki: Uporaba telemedicine v onkologiji bi bila ob upošteva-nju nekaterih omejitev sprejemljiva za pomemben del bolnikov in zdravnikov
Ključne besede: telemedicina, covid-19, onkologija
DiRROS - Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 105; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (272,20 KB)

114.
115.
116.
117.
Kaj lahko o raku izvemo na internetu?
Tanja Čufer, 2001

DiRROS - Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 158; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (130,36 KB)

118.
119.
Delirij v paliativni medicini : neprepoznani sopotnik ob koncu življenja
Jernej Benedik, 2008

Povzetek: Delirij je definiran kot spremenjena stopnja zavesti in pozornosti. Vključuje širok razpon simptomov, od čezmerne zaspanosti do agitiranega haluciniranja. Čeprav gre za učinke več dejavnikov na isti sistem (živčevje), bi težko govorili le o enem kliničnem stanju. Delirij se pojavi pri skoraj vseh bolnikih v terminalni fazi in je pogosto spregledan. Napačno razlaganje (zamenjevanje za bolečino) in zdravljenje bolnikovih simptomov ga lahko še poslabšata (predoziranje zdravil). Vzroki so številni in največkrat prepleteni. Diferencialna diagnoza pogosto terja dodaten napor za razločevanje med podobnimi stanji. Zdravljenje vključuje nefarmakološke in farmakološke ukrepe, s kateri želimo bolnika znova orientirati, če je to smiselno, predvsem pa ublažiti prestrašenost in stisko, izboljšati spanje, v skrajnem primeru pa ga uspavati.
DiRROS - Objavljeno: 05.01.2021; Ogledov: 205; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (184,57 KB)

120.
Elektrokemoterapija : učinki na žilje tumorja
Gregor Serša, Maja Čemažar, Marko Snoj, 2008

Povzetek: Terapevtska učinkovitost zdravljenj, ki delujejo na žilje tumorja, je sedaj splošno priznana. Odkrivajo se vedno nova zdravila in pristopi, ki ciljajo žilje tumorja, zato jih imenujemo žilno ciljano zdravljenje (vascular targeted therapies). Poznamo dve vrsti tega zdravljenja, in sicer antiangiogeno (anti-angiogenic therapies) in žilno razdiralno (vascular-disrupting therapies). Ločita se po fizioloških tarčah, primernosti za zdravljenje glede na obseg bolezni in režimu zdravljenja. Zadnja odkritja kažejo, da ima elektrokemoterapija poleg neposrednega citotoksičnega delovanja tudi žilno razdiralni učinek, ker na endotelne celice tumorskega žilja deluje citotoksično. Zaradi odmiranja teh celic prihaja do trajnih ustavitev pretoka krvi in do ishemičnega propada tumorskih celic v poškodovanih delih tumorja. Zaradi žilno razdiralnega učinka je elektrokemoterapija učinkovita tudi pri zdravljenju krvavečih tumorskih lezij, kar se kaže v takojšnji ustavitvi krvavitve in v poznejšem zmanjšanju tumorske lezije. Raziskave je podprla ARRS.
DiRROS - Objavljeno: 05.01.2021; Ogledov: 219; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (234,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh