11. Frazeološke konstrukcije – teoretični in leksikografski vidikNatalija Ulčnik, Vida Jesenšek, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so obravnavane t. i. frazeološke konstrukcije (npr. X vseh X, X ni Y), ki se jim frazeologija v zadnjem obdobju intenzivneje posveča pod vplivom konstrukcijske slovnice, v slovenistiki pa jim še ni bila namenjena opaznejša raziskovalna pozornost. Prispevek podaja teoretična izhodišča za raziskovanje teh frazeoloških enot z modelno skladenjsko zgradbo, izpostavlja njihove definicijske lastnosti in razmerje do sorodnih enot, analizira pa tudi njihovo vključenost v slovenske leksikografske vire.
Ključne besede: frazeologija, konstrukcijska slovnica, modelna skladenjska zgradba, lektikografija
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 191; Prenosov: 56
 Celotno besedilo (325,77 KB) |
12. O pragmatike čislovoj priblizitelʹnosti : (na materiale russkogo jazyka)Maksim Duszkin, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V statʹe budut rassmotreny nekotorye pragmatičeskie zakonomernosti v ispolʹzovanii sočetanij tak nazyvaemyh pokazatelej priblizitelʹnosti s nazvanijami čisel (napr. primerno trista tysjač kilometrov, okolo dvadcati čelovek, svyše sta tridcati raz). Analiz provoditsja na materiale russkogo jazyka, no možno predpolagatʹ, čto vyvody mogut nositʹ i bolee universalʹnyj harakter, t. e. opisannye pragmatičeskie osobennosti priblizitelʹnyh čislovyh opredelenij nabljudajutsja i v drugih jazykah.
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 174; Prenosov: 87
Celotno besedilo (429,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
13. Korpusnaja lingvistika, častotnaja i tolkovaja leksikografija : vektory vzaimodejstvijaNina Borisovna Mečkovskaja, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pri obščem roste količestva korpusov, ih obʺemov i raznoobrazija proishodit specializacija korpusov v zavisimosti ot sostava ih targetirovannogo kontenta. Èlektronnye korpusy pervogo pokolenija (obʺemom primerno 100 mln slovoupotreblenij), nazyvaemye ili osoznavaemye kak “nacionalʹnye” ili “gosudarstvennye”, cohranjajut otnositelʹnuju sbalansirovannostʹ podkorpusov i širokuju socialʹno-gumanitarnuju adresaciju. Po mere uveličenija obʺemov bolee pozdnih korpusov proishodit ih specializacija po dvum vektoram: 1) soderžatelʹno orientirovannye monitornye (popolnjaemye) megakorpusy gazetno-žurnalʹnyh tekstov; v celevye gruppy korpusnogo kontenta dannogo klassa vhodjat sociologi i politologi, èkonomisty, demografy, žurnalisty i dr.; 2) tematičeski bezgraničnye (neizbiratelʹnye) korpusy, akkumulirujuščie ocifrovannye teksty (pečatnye i èlektronnye), ispolʹzuemye v informatike kak syrʹe dlja “obrabotki estestvnnogo jazyka” (natural language processing): mašinnogo predobučenija nejronnyh setej i sozdanija statističeskih algoritmov samosvjazyvaemosti slov v adekvatnye tekstovye reakcii iskusstvennogo intellekta. Nazvany dve naibolee značitelʹnye novatorskie razrabotki v korpusnoî leksikografii: 1) sintez tolkovogo i častotnogo slovareî v slovarjah Macmillan (2007), pozže Collins, Longman; 2) komponentnyj semantičeskij analiz 100-tysjačnogo slovnika s ispolʹzovaniem v kačestve semantičeskih komponentov 2.500 samyh častyh leksem v Macmillan 2007. Vozmožnosti korpusov v skorom vremeni privedut k krupnym dostiženijam v diahroničeskoj lingvistike.
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 178; Prenosov: 98
Celotno besedilo (339,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
14. Maksim Gorki – dramatik ruske revolucije na slovenskih odrihGašper Troha, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Prispevek analizira recepcijo dram Na dnu in Otroci sonca Maksima Gorkega. S pomočjo natančnega branja obeh dramskih besedil ter analize kritiških odmevov njunih uprizoritev oriše razvoj recepcije, ki se je gibala od navdušenega sprejemanja do spoznanja o neaktualnosti te dramatike.
Ključne besede: ruska književnost, ruska dramatika, socialistični realizem, dramatika realizma-naturalizma, realizem, naturalizem, slovensko gledališče, recepcija
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 191; Prenosov: 91
Celotno besedilo (267,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
15. |
16. Kaj je novega v avtobiografiji? : kulturni prelom v poljskih literarnih raziskavah in osebnodokumentarna literaturaMichał Kopczyk, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava nekatere pojave s področja avtobiografije, kot jih vidi poljska literarna veda oz. tisti njen del, ki uporablja metodološke postopke, izoblikovane v okviru kulturne literarne teorije. Avtor skuša predstaviti značilne elemente avtobiografije ter preobrazbe, ki so se zgodile na tem področju, in ugotavlja, da je v njem prišlo do oživitve, kar kažejo vse številnejše objave avtobiografij, pa tudi rastoče zanimanje literarnih raziskovalcev za to obliko literarne izpovedi. V prispevku so prikazana najpomembnejša načela kulturne literarne teorije ter po avtorjevi oceni najzanimivejši primeri njene uporabe pri analizi avtobiografskega gradiva.
Ključne besede: poljska literarna veda, avtobiografija, osebnodokumentarna literatura, kulturna literarna teorija
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 207; Prenosov: 88
Celotno besedilo (348,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
17. Dogodek v poeziji Maje Vidmar, Alojza Ihana in Uroša ZupanaManja Ocepek, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek se ukvarja z vprašanjem prisotnosti dogodkov v liriki. Prinaša nekatere novejše teoretične poglede na to kategorijo in jih aplicira na izbrano poezijo najvidnejših pripadnikov generacije pesnikov, rojenih okrog leta 1960 – Maje Vidmar, Alojza Ihana in Uroša Zupana –, v zvezi s katerimi se pogosteje pojavlja oznaka o narativnosti, ki je del širše diskusije o pripovednem obratu sodobne (slovenske) poezije. Izkaže se, da je zanimanje za pripovedne strategije, predvsem dogodek in z njim povezano zgodbo, opazno pri vseh treh avtorjih, a njihova poezija – kljub narativizaciji – zaradi vloge, ki jo pridobivajo v njej predstavljeni dogodki, ostaja primarno lirska. Izsledki analize ponujajo sklep, da je narativnost mogoče razumeti kot eno izmed skupnih točk sicer heterogene, sinkretične, s pluralizmom avtopoetik zaznamovane slovenske poezije ob njenem vstopu v novo tisočletje.
Ključne besede: slovenska književnost, sodobna slovenska poezija, teorija lirike, narativnost, lirsko-epska hibridnost
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 179; Prenosov: 94
Celotno besedilo (383,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
18. |
19. |
20. Kombinatorika izhodiščnega obrazila -ati v slovenščiniBoris Kern, Irena Stramljič Breznik, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Večstopenjska tvorba zlasti v slovanskih jezikih omogoča morfotaktične analize, ki se osredotočajo na raziskovanje družljivosti besedotvornih obrazil, pri čemer stopenjske tvor jenke razmejujemo glede na besednovrstno pripadnost izhodišč besedotvornih sestavov. Na podlagi obsežne raziskave za slovenščino, ki je z vključitvijo najsodobnejših raziskovalnih metod s področja jezikovnih tehnologij omogočila analizo tako besedja iz aktualnih slovarjev slovenskega jezika kot korpusnih virov, se je pokazalo, da priponsko obrazilo -ati nastopa na začetku priponskih nizov tako pri izsamostalniških, izpridevniških in izprislovnih stopenj skih tvorjenkah. Cilj prispevka je primerjati te priponske kombinatorike, in sicer z vidika (a) dolžine priponskih nizov, (b) njihove razvejanosti, (c) zastopanosti posameznih obrazil kot tudi z vidika (č) pomenotvorja.
Ključne besede: stopenjsko besedotvorje, stopenjske tvorjenke, besedotvorje, morfotaktika, priponska obrazila
Objavljeno v DiRROS: 01.02.2026; Ogledov: 299; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,26 MB) |
