1. Thlaspi sylvestre Jord. (= T. caerulescens J. & C. Presl), dopolnjena vednost o razširjenosti in rastiščih redke vrste v flori SlovenijeIgor Dakskobler, Marija Skok, Gabrijel Seljak, Jože Lango, Martina Bačič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Čepovanski dolini (Čepovan, zaselek Šulgi), na severovzhodnem robu Banjške planote v vasi Grudnica (občina Tolmin) in pri vasi Sveto v južnem delu te planote smo našli nova nahajališča vrste Thlaspi sylvestre (T. caerulescens), ki dopolnjujejo njeno do zdaj znano razširjenost v Sloveniji (Srednji Lokovec, Vrata), in popisali njena rastišča. Raste na travnikih in pašnikih v okolici človeških bivališč, v mejicah, na cestnih brežinah, na gozdnem robu in v svetlem pionirskem gozdu. Njene najbolj pogoste spremljevalke so vrste Galium mollugo agg. (G. album), Cruciata glabra, Rumex acetosa, Ranunculus acris, Taraxacum sect. Ruderalia in Veronica chamaedrys. Najpogosteje raste v združbah iz razreda Molinio-Arrhenatheretea. Potrjujemo domnevo Toneta Wraberja, da ta vrsta v Sloveniji ni samonikla in da se je na Banjšice in tudi v Grudnico in Čepovansko dolino priselila s človekovo pomočjo (vojaškimi transporti med prvo svetovno vojno).
Ključne besede: fitogeografija, fitocenologija, Thlaspi caerulescens, florula castrensis, Čepovanska dolina, Grudnica, Banjšice, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 15.01.2026; Ogledov: 7; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (25,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Fitocenološka analiza gozdnih sestojev evropskega pravega kostanja (Castanea sativa) v Slovenski IstriIgor Dakskobler, Zvone Sadar, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Fitocenološko smo analizirali gozdne sestoje v Slovenski Istri, v katerih v drevesni plasti prevladuje pravi kostanj (Castanea sativa). Našli smo jih v okolici vasi Puče (med Šmarjami in Koštabono) v porečju Drnice, v povodjih potoka Malinska (med Gradinom in Abitanti, blizu vasi Stara Mandrija) in v povodju potoka Pregon (južno od Pregare pri vaseh Reparec in Tuniši). Na podlagi primerjave s podobnimi kostanjevimi gozdovi na Hrvaškem in v Bosni smo jih uvrstili v asociacijo Helleboro istriaci-Castaneetum sativae Medak 2009 in v dve novi subasociaciji: -ornithogaletosum pyrenaici in -ruscetosum aculeati. Po naših spoznanjih so preučeni sestoji drugotni, pionirski ali degradacijski stadiji na nekoč najbrž bukovih ali hrastovih rastiščih iz asociacij Ornithogalo pyrenaici-Fagetum, Seslerio autumnalis-Fagetum in Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae. Ker pa se pravi kostanj v njih pomlajuje in ohranja več generacij, jih je mogoče vrednotiti tudi kot poseben habitatni in/ali gozdni rastiščni tip, a presojo o tem prepuščamo pristojnim strokovnjakom.
Ključne besede: fitocenologija, sinsistematika, Helleboro istriaci-Castaneetum sativae, Carpinion orientalis, Istra, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2026; Ogledov: 19; Prenosov: 9
Celotno besedilo (8,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Sites of Lomelosia graminifolia (Scabiosa graminifolia) on the northeasternmost known locality in the AlpsIgor Dakskobler, Amadej Trnkoczy, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: We studied the sites of Lomelosia graminifolia on its newly discovered, northeasternmost locality in the Alps, at the Sravnik ravine in the Trenta Valley. Individual specimens or smaller groups grow in the ravine itself or on the sunny slopes nearby at 520 to 810 m a.s.l. on gravelly and rocky sites with shallow initial soils. The communities in which it occurs can be classified into two associations. The stands on scree slopes were classified into the association Stipetum calamagrostis. The stands on gravelly grasslands were compared with similar, previously described communities in the Southern and Southeastern Alps. In view of obvious floristic and ecological differences between them we described a new association – Aquilegio einseleanae-Caricetum mucronatae.
Ključne besede: phytosociology, synsystematics, Lomelosia graminifolia, Stipetum calamagrostis, Julian Alps, Triglav National Park, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2026; Ogledov: 22; Prenosov: 8
Celotno besedilo (17,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Rastišča in združbe z vrsto Ruscus aculeatus v jugozahodnih Julijskih Alpah (zahodna Slovenija)Igor Dakskobler, Marko Pavlin, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskali smo nahajališča in rastišča toploljubne mediteranske vrste Ruscus aculeatus (bodeča lobodika) v jugozahodnem delu Julijskih Alp in ugotovili njeno razmeroma pogosto uspevanje v gričevnem in podgorskem pasu, vse do nadmorske višine 980 m. Raste večinoma na prisojnih legah, na položnih do zelo strmih in zelo kamnitih (skalnatih) rastiščih, v zelo različnih talnih tipih in rastlinskih združbah listnatih gozdov, predvsem s prevladujočimi drevesnimi vrstami Fraxinus excelsior, Carpinus betulus, Fagus sylvatica in Ostrya carpinifolia. Njena do zdaj najbolj severozahodna nahajališča v Sloveniji, v pionirskih gozdovih na opuščenih kmetijskih površinah v Breginjskem kotu med Borjano in Sedlom in na podornem gradivu pod grebenom Polovnika (Morizna), so domnevno mlajšega izvora. Ob podnebnih spremembah (otoplitvi) zadnjih desetletij lahko pričakujemo njeno širjenje še bolj proti goram (tudi na Bovško).
Ključne besede: fitocenologija, fitogeografija, Ruscus aculeatus, Julijske Alpe, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2026; Ogledov: 16; Prenosov: 8
Celotno besedilo (20,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Raznolikost morfoloških lastnosti in taksonomski koncepti oblikovnega kroga širokolistne močvirnice Epipactis helleborine (L.) CrantzAndreja Urbanek Krajnc, Anja Ivanuš, Zlata Luthar, Matej Lipovšek, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Oblikovni krog širokolistne močvirnice (Epipactis helleborine s.l.) predstavlja taksonomsko zapleteno skupino s široko morfološko raznolikostjo in ožjo genetsko sorodnostjo taksonov. Na težavnost določanja nekaterih taksonov vpliva prehod k samoopraševanju, ki vodi k začetni speciaciji iz parafiletskega ozadja širokolistne močvirnice. V zadnjih dvajsetih letih je bilo opisanih več novih taksonov, vendar so ti morfološko slabo opredeljeni, opisi so pogosto nasprotujoči. Taksonomski nivo vrste je večinoma neupravičen in bi jih morali umestiti na nivo podvrste ali različice. Filogenetsko problematiko znotraj oblikovnega kroga širokolistne močvirnice proučuje nekaj raziskovalnih skupin. Njihove rezultate je težko povezati v jasno filogenetsko drevo, saj raziskovalci največkrat obravnavajo nekaj lokalnih taksonov, pri čemer uporabljajo različne, bolj ali manj podporne molekulske metode. V preglednem članku izpostavljamo, da je pri reševanju taksonomskih odnosov ključna uporaba ustrezne kombinacije tako morfoloških kot tudi molekulskih markerjev.
Ključne besede: Epipactis helleborine s.l., širokolistna močvirnica, taksonomska problematika, speciacija
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2026; Ogledov: 6; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Rastje in rastlinstvo povodja Gačnika na Vojskem in v Trebuši – prispevek za njegovo naravovarstveno vrednotenjeIgor Dakskobler, Jože Čar, Anka Rudolf, Rafael Terpin, Branko Vreš, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku smo povzeli rezultate naših raziskav rastja in rastlinstva v povodja Gačnika na Vojskem in v Trebuši v zahodni Sloveniji. Naštevamo najbolj pogoste in najbolj značilne rastlinske združbe, zavarovane in redke rastline in naravovarstveno vredne habitatne tipe. Slednjih je vsaj sedem. V njihovih združbah uspevata dve Natura 2000 vrsti (Primula carniolica, Cypripedium calceolus) in skoraj 60 zavarovanih in (ali) redkih cevnic (rdeči seznam). Med združbami so najbolj ogrožena mokrišča (nizka barja in mokrotni travniki) in njihove značilne vrste: Drosera rotundifolia, Dactylorhiza lapponicasubsp. rhaetica, D. traunsteineri, Eleocharis quinqueflora,Eriophorum angustifolium, E. latifolium, Pinguicula vulgaris in Trichophorum alpinum.
Ključne besede: vegetacija, flora, mokrišča, nizka barja, Natura 2000, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2026; Ogledov: 29; Prenosov: 25
Celotno besedilo (43,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Botanične posebnosti Prodarjeve grape v zgornji Baški dolini (zahodna Slovenija)Igor Dakskobler, Andrej Marinčič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskali smo rastje spodnjega, zavarovanega dela Prodarjeve grape v prigorju Porezna v zgornji Baški dolini. Njene botanične posebnosti so nahajališča zavarovanih ali redkih vrst: Moehringia villosa, Primula auricula,Pinguicula vulgarisin Carex frigida. Vse štiri med drugim rastejo v skalnatem in gruščnatem osojnem območju v spodnjem delu grape z izrazito hladnim krajevnim podnebjem. Relief, podnebje in geološka podlaga (ploščasti apnenec s primesjo laporovca in roženca) so odločilni dejavniki za tukajšnje uspevanje do zdaj nepoznane rastlinske združbe vlažnih povirij, ki jo uvrščamo v novo asociacijo Pinguiculo vulgaris-Caricetum frigidae,v zvezo Cratoneurion commutatiin v razred Montio-Cardaminetea. Sindinamsko je povezana z okoliškimi združbami vlažnih melišč in skalnih razpok, pri čemer se melišča pod steno deloma zaraščajo z združbo trstikaste stožke – Adenostylo glabrae-Molinietum arundinaceanom. prov., na robovih tudi z vrzelastim nizkim gozdom črnega gabra in malega jesena – Palustriello commutati-Ostryetum carpinifoliaenom.
Ključne besede: vegetacija, sinsistematika, Carex frigida, Moehringia villosa, Pinguicula vulgaris, Primula auricula, Baška dolina, Porezen, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2026; Ogledov: 25; Prenosov: 19
Celotno besedilo (32,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Phytosociological analysis of Gladiolus palustris sites in northwestern, western and southwestern SloveniaIgor Dakskobler, Andrej Seliškar, Branko Vreš, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: With a phytosociological analysis of more than 200 relevés on more than 25 localities with Gladiolus palustrisand (or) G. illyricusin western and southwestern Slovenia we identified more than 15 communities of association rank that belong to at least eight vegetation alliances and five classes. We determined that these two species can grow on the same localities and sites, but Gladiolus palustrisflowers at least 14 days after G. illyricus. Another reliable distinguishing characteristic is the fibrous tunic covering the corm. Gladiolus palustris is threatened in most of the examined localities, except for the Banjšice Plateau and the Slavnik range in Čičarija, but the current nature conservation policy in Slovenia does not provide for its preservation.
Ključne besede: Gladiolus palustris, G. illyricus, phytosociology, syntaxonomy, Natura 2000, nature conservation, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2026; Ogledov: 17; Prenosov: 7
Celotno besedilo (18,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. New localities of Adiantum capillus-veneris and Moehringia villosa in the southern Julian AlpsIgor Dakskobler, Andrej Martinčič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: The article describes new localities of two rare species of conservationimportance of Slovenian flora in the southern Julian Alps (the Tolmin-Bohinj and Krn Mts.). The stands of the Mediterranean species Adiantum capillus-venerisin Kneška Grapa gorge under Mt. Masovnik (Kneške Ravne) at elevations 570–600 m are assigned to the new variant Eucladio-Adiantetum hymenostylietosum recurvirostrivar. Astrantia carniolica. Moehringia villosa,an endemic species of European conservation importance, has its northwesternmost locality in its entire distribution range at Curk waterfall in the spring area of the Kozjak under Mt. Krnčica, where it occurs in the stands of the variant Campanulo carnicae-Moehringietum villosaevar. Paederota lutea.
Ključne besede: flora, vegetation, Adiantum capillus-veneris, Moehringia villosa, Natura 2000, Triglav National park, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2026; Ogledov: 25; Prenosov: 23
Celotno besedilo (15,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Localities and sites of the neglected umbellifer Physospermum verticillatum (Apiaceae) on Mt. Slavnik in southwestern SloveniaIgor Dakskobler, Valerija Babij, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: On the shady (northern) slopes of Mt. Slavnik (Slavnik mountains, Čičarija, SW Slovenia) we identified Physospermum verticillatum (Apiaceae), a species whose northernmost known sites in its entire distribution area had until then been in the Croatian part of Čičarija near the border with Slovenia (Žbevnica near Dane). It occurs mainly in beech stands from the association Seslerio autumnalis-Fagetum, frequently in smaller gaps, on forest edges and road banks, where it occurs in fringe communities (Calamintho grandiflorae-Physospermetum verticillatinom. prov.), at elevations spanning 800 m to 1000 m. The plants are vital, most of them develop flowers and fruit. Although it is justified to assume that it may occur elsewhere in the Slovenian part of Čičarija, we propose it be classified in the Red List as rare.
Ključne besede: flora, Physospermum verticillatum, vegetation, Seslerio autumnalis-Fagetum, Čičarija, Istria, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2026; Ogledov: 7; Prenosov: 6
Celotno besedilo (11,57 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
