1. Odznačenje alergije za penicilin - priložnosti in ovirePeter Kopač, 2025, strokovni članek Povzetek: Preobčutljivost na zdravila predstavlja pomemben izziv za zdravnike in bolnike ter postaja vse pogostejša iatrogena bolezen. Čeprav ima do 10 % ljudi oznako alergije na penicilin, je več kot 90 % teh oznak napačnih. Pogosto izvirajo iz napačne razlage neželenih učinkov, kot so prebavne težave, ali iz hkratnega prebolevanja virusne okužbe ob jemanju antibiotikov. Napačna oznaka alergije na penicilin ima lahko resne posledice: bolniki prejemajo manj učinkovite in dražje antibiotike drugega izbora, kar vodi v slabše izide zdravljenja, daljše hospitalizacije, večje tveganje za okužbe z odpornimi bakterijami in višje stroške. Na ravni družbe to prispeva k širjenju odpornosti proti antibiotikom, kar predstavlja globalno grožnjo javnemu zdravju. Rešitev je v sistematičnem odznačenju alergije na penicilin. S pomočjo orodij, kot je vprašalnik PEN-FAST, lahko tudi ne-alergologi ocenijo tveganje in pri bolnikih z nizkim tveganjem varno izključijo domnevno alergijo – pogosto brez potrebe po specialističnem testiranju. Ključnega pomena je multidisciplinarni pristop, ki vključuje izobraževanje zdravstvenih delavcev in bolnikov, saj le tako lahko zmanjšamo breme napačnih oznak, izboljšamo zdravljenje in omejimo širjenje bakterijske odpornosti.
Ključne besede: alergija, odznačenje
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2026; Ogledov: 535; Prenosov: 103
 Celotno besedilo (141,67 KB) |
2. Zdravilne rastline pri menopavzi : klinična učinkovitost in varnostSamo Kreft, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: V obdobju pred menopavzo lahko nastopijo simptomi, kot so vročinski oblivi, nočno potenje, razdražljivost in težave s koncentracijo. Čeprav je hormonsko zdravljenje učinkovito, za nekatere ženske ni primerno, zato se pogosto uporabljajo tudi rastlinski pripravki. Članek podrobno analizira terapevtske učinke in varnost cimicifuge ter rastlin s fito - estrogeni, kot so soja, črna detelja, hmelj in sabljasti triplat. Obsežne klinične raziskave in metaanalize cimicifuge kažejo na njeno učinkovitost pri lajšanju menopavznih simptomov. Prav tako metaanalize potrjujejo učinke izoflavonov iz soje in črne detelje, ugotovitve pri hmelju in sabljastem triplatu pa so manj temeljite. Evropska agencija za zdravila priznava cimicifugo kot znanstveno dokazano učinkovito in varno, medtem ko drugih rastlin za namen lajšanja menopavznih simptomov še ne priporoča.
Ključne besede: cimicifuga, fitoestrogeni, izoflavoni
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2026; Ogledov: 466; Prenosov: 99
Celotno besedilo (330,41 KB) |
3. Z zdravili povzročena poškodba pljučnega intersticijaTina Morgan, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Z zdravili povzročena prizadetost pljučnega intersticija je redek neželen učinek zdravil in predstavlja 3–5 % intersticijske pljučne patologije. Več kot 400 zdravil so povezali s tem neželenim učinkom, med njimi pa so najpogostejši antirevmatiki, onkološka zdravila in antiaritmiki. Klinična slika lahko zajema vse od asimptomatske bolezni do življenje ogrožajoče dihalne odpovedi. V zgodnjih vnetnih fazah bolezni so spremembe reverzibilne ob odtegnitvi povzročitelja ali s protivnetnim zdravljenjem. Napredovanje vnetja pa lahko vodi v fibrozo, ki je lahko progresivna. Dejavniki tveganja so starost, kajenje, znana intersticijska pljučna bolezen in obsevanje prsnega koša. Diagnosticiranje je zelo kompleksno in zajema izključitev infekcijskih vzrokov in z osnovno boleznijo povezane patologije. Zdravljenje temelji na odtegnitvi domnevnega povzročitelja, ob hujšem poteku pa tudi dolgotrajni uporabi sistemskih glukokortikoidov. V zadnjih letih so pogostejši vzrok za pljučne prizadetosti zaviralci imunskih nadzornih točk, ki predvsem pri pljučnem raku povzročajo pnevmonitis pogosteje kot druga zdravila.
Ključne besede: intersticijska prizadetost pljuč, neželeni učinki, zdravila
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2026; Ogledov: 494; Prenosov: 116
Celotno besedilo (172,91 KB) |
4. Z zdravili povzročena elektrolitske motnjeAna Dovč, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Z zdravili povzročena prizadetost pljučnega intersticija je redek neželen učinek zdravil in predstavlja 3–5 % intersticijske pljučne patologije. Več kot 400 zdravil so povezali s tem neželenim učinkom, med njimi pa so najpogostejši antirevmatiki, onkološka zdravila in antiaritmiki. Klinična slika lahko zajema vse od asimptomatske bolezni do življenje ogrožajoče dihalne odpovedi. V zgodnjih vnetnih fazah bolezni so spremembe reverzibilne ob odtegnitvi povzročitelja ali s protivnetnim zdravljenjem. Napredovanje vnetja pa lahko vodi v fibrozo, ki je lahko progresivna. Dejavniki tveganja so starost, kajenje, znana intersticijska pljučna bolezen in obsevanje prsnega koša. Diagnosticiranje je zelo kompleksno in zajema izključitev infekcijskih vzrokov in z osnovno boleznijo povezane patologije. Zdravljenje temelji na odtegnitvi domnevnega povzročitelja, ob hujšem poteku pa tudi dolgotrajni uporabi sistemskih glukokortikoidov. V zadnjih letih so pogostejši vzrok za pljučne prizadetosti zaviralci imunskih nadzornih točk, ki predvsem pri pljučnem raku povzročajo pnevmonitis pogosteje kot druga zdravila.
Ključne besede: hiperkalemija, hipokalcemija, hipokalemija, hiponatremija, hipomagnezemija
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2026; Ogledov: 492; Prenosov: 106
Celotno besedilo (161,45 KB) |
5. Uporabnost umetne inteligence v sodobni fitoterapijiRade Injac, Nina Kočevar Glavač, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Integracija umetne inteligence v sodobno fitoterapijo nadgrajuje tradicionalne pristope proučevanja zdravilnih rastlin, saj ponuja napredna orodja za njihove raziskave, razvoj in klinično uporabo. Umetna inteligenca omogoča hitro in zanesljivo identifikacijo rastlinskih vrst, analizo bioaktivnih spojin, napovedovanje terapevtskih učinkov ter optimizacijo formulacij za ciljno usmerjene terapije. Razvija se tudi na področju personalizacije fitoterapije, katere cilj je z individualnim prilagajanjem zdravljenja glede na genetske, presnovne in okoljske dejavnike posameznika zagotoviti optimalen načrt zdravljenja oz. obravnave. Kljub nedvomnim prednostim pa se umetna inteligenca sooča tudi z izzivi, kot so ne ustrezna kakovost vhodnih in izhodnih podatkov, potreba po interdisciplinarnem sodelovanju ter etične in regulativne omejitve, ki trenutno njeno uporabo omejujejo. V članku naslavljamo ključne točke integracije umetne inteligence v sodobno fitoterapijo.
Ključne besede: bioaktivne spojine
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2026; Ogledov: 496; Prenosov: 91
Celotno besedilo (729,66 KB) |
6. RNA kot terapevtska tarča : priložnosti in omejitve v sodobni mediciniPetra Seliškar, Martina Hrast Rambaher, Janez Mravljak, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: RNA je ključna biomolekula, ki poleg prenosa genetskih informacij uravnava celične procese in je pomembna terapevtska tarča. Njene regulatorne sposobnosti vključujejo utišanje genov ter usmerjanje epigenetskih modifikacij, kar omogoča razvoj zdravil, kot so protismiselni oligonukleotidi, male interferenčne RNA in aptameri. Protismiselni oligonukleotidi in male interfernčne RNA utišajo informacijsko RNA z vezavo na komplementarna zaporedja, medtem ko aptameri zavirajo interakcije med proteini. Kemijske modifikacije povečujejo stabilnost teh učinkovin. Določanje struktur RNA z metodami, kot so jedrska magnetna resonanca, krioelektronska mikroskopija in sekvenciranje, je ključno za razvoj terapij. Izzivi pri razvoju terapij RNA vključujejo dinamično naravo RNA, omejeno kemijsko raznolikost ter težave pri selektivnem ciljanju
Ključne besede: aptameri, male molekule, RNA, siRNA, terapevtski oligonukleotidi
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2026; Ogledov: 470; Prenosov: 126
Celotno besedilo (999,86 KB) |
7. Vloga cisteinske peptidaze katepsina X pri polarizaciji celic mikroglijeKlara Kovačič, Anja Pišlar, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Celice mikroglije so glialne celice centralnega živčnega sistema, podobne makrofagom, ki vzdržujejo homeostazo možganov in so ene izmed najpomembnejših prirojenih celic imunskega sistema centralnega živčevja. Pod vplivom patoloških in imunoloških dražljajev pride do polarizacije mikroglije v pro-vnetni fenotip M1, ki spodbuja procese nevro - vnetja, ali proti-vnetni fenotip M2, ki izkazuje zaščitno delovanje v možganih. Cisteinski katepsini, ki jih sprošča polarizirana mikroglija fenotipa M1, so vse bolj prepoznani kot pomembni vnetni dejavniki, ki sprožijo signalne poti, kar dodatno vzpodbudi vnetne procese in vodi v nevrodegeneracijo. Med njimi je cisteinska peptidaza katepsin X, ki je že bila prepoznana kot patogeni dejavnik nevrodegeneracije, povzročene z vnetjem, vendar je njena vloga pri polarizaciji mikroglije v posamezen fenotip nepoznana. Rezultati raziskav nakazujejo, da ima katepsin X pomembno vlogo pri polarizaciji mikroglije v pro-vnetni fenotip M1 oziroma proti-vnetni fenotip M2 in predstavlja potencialno terapevtsko tarčo za preprečevanje in zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni, povezanih s prekomernim vnetjem.
Ključne besede: katepsin X, mikroglija, polarizacija, vnetje, zaviralec katepsina X
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2026; Ogledov: 407; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,55 MB) |
8. Ugovor vesti pri lekarniških farmacevtih : stališča slovenske splošne populacijeAna Kodrič, Nejc Horvat, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uveljavljanje ugovora vesti se nanaša na farmacevte, ki zavračajo izdajo zdravil na podlagi moralnih ali verskih prepričanj, kar generira etične dileme zaradi kolizije farmacevtovega osebnega prepričanja s pravicami pacientov. V raziskavi smo želeli osvetliti stališča slovenske splošne populacije glede te pravice lekarniških farmacevtov. Na podlagi sistematičnega pregleda literature smo pripravili vprašalnik in izvedli spletno anketo na vzorcu slovenske splošne populacije. Predvidevanja, da je lekarniških farmacevtov z ugovorom vesti zelo malo, so se potrdila z redkimi izkušnjami pacientov. Večina anketirancev je v okviru raziskave za ugovor vesti farmacevtov slišala prvič, a jih je 65 % izražalo pozitiven odnos do omogočanja uveljavljanja ugovora vesti lekarniškim farmacevtom, v večji meri so v splošnem ugovoru vesti naklonjeni nižje izobraženi in verniki. Hkrati je večina anketirancev pričakovala zagotovljeno izdajo zdravil, bodisi s strani farmacevta z ugovorom vesti, pri čemer bi prevladala pravica pacienta nad prepričanji farmacevta, ali drugega farmacevta v lekarni.
Ključne besede: lekarniški farmacevti, spletna anketa, splošna populacija, ugovor vesti
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2026; Ogledov: 470; Prenosov: 111
Celotno besedilo (521,02 KB) |
9. |
10. Vodikov sulfid - signalna molekula s terapevtskim potencialomTajda Pavlin, Janez Mravljak, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Vodikov sulfid je poleg ogljikovega monoksida in dušikovega oksida pomembna signalna molekula, ki se endogeno sintetizira s pomočjo specifičnih encimov. Sodeluje pri številnih fizioloških procesih, kot so vazodilatacija, nevromodulacija in zaščita nevronov. Pomembna je tudi njegova vloga pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom, raziskave pa so pokazale, da sodeluje pri uravnavanju apoptoze in proliferacije celic. Poleg tega ima proti vnetne učinke, v določenih okoliščinah pa lahko deluje tudi provnetno. Kljub številnim koristnim učinkom je v visokih koncentracijah toksičen, saj zavira citokrom c oksidazo, kar zaustavi delovanje dihalne verige, vodi v nastanek reaktivnih kisikovih zvrsti in poškodbe celic. Donorje vodikovega sulfida bi lahko uporabili za zdravljenje določenih stanj, kot so ishemija miokarda, nevrodegenerativne bolezni in vnetna obolenja, vendar so nujne nadaljnje raziskave glede mehanizmov delovanja in varnosti teh spojin.
Ključne besede: citokrom c oksidaza, nevrodegenerativne bolezni, vazodilatacija, vodikov sulfid
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2026; Ogledov: 535; Prenosov: 100
Celotno besedilo (237,98 KB) |
