1. Uvodnik : (Ne)trajnostni svetoviStaša Kolar, Miha Feher, 2025, predgovor, uvodnik, spremna beseda Povzetek: Dandanes pogosto naletimo na omembo antropocena, ki naj bi poimenoval socio-geološko dobo, v kateri se trenutno nahajamo. Tako na primer francoski teoretik Bruno Latour (2018) v svojem delu Prizemljitev opisuje, kako se je človeška civilizacija razvila v razmeroma stabilnem obdobju in prostoru holocena, ki se končuje in umika pred novim obdobjem antropocena. Holocen nam je omogočil, da si sebe predstavljamo kot igralke_ce na statičnem odru, obkrožene z neanimiranimi kulisami, na katere lahko, kot v gledališču, pozabimo in se osredotočimo na dejanja igralk_cev. Danes, v antropocenu, pa so se »dekor, kulise, zaodrje, celotna stavba vzpeli na oder in igralcem spodkopavajo glavne vloge.
Ključne besede: človek, okolje, antropocen, ekologija, trajnost, sonaravni razvoj
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 332; Prenosov: 132
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. (Ne)trajnostne olimpijske igre : študija primera Pariz 2024Staša Kolar, Enej Marinič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava trajnostne vidike olimpijskih iger v Parizu 2024 skozi sociološko prizmo in se osredotoča na kritično analizo omenjenega mega dogodka. Kljub temu da so organizatorji pariških olimpijskih iger v ospredje postavili zeleno retoriko in dogodek oklicali za »najbolj trajnostne igre doslej«, ta prispevek opozarja na razkorak med njihovimi trditvami in dejanskim stanjem. Ugotavljava, da so obljube o »zelenih igrah« utemeljene na ozko razumljenem terminu trajnosti, ki zajema okoljske vidike, družbene pa pozablja. S prostorsko-sociološke perspektive s pomočjo konceptov urbane regeneracije, gentrifikacije in socialne izključenosti opozarjava na posledice, ki jih ima poseg v tako fizično kot družbeno okolje na lokalno prebivalstvo. Študija primera nam prikaže, da so trajnostne prakse pogosto selektivne in niso trajnostne za vse. Olimpijske igre so tako videne kot prostorski in družbeni fenomen, ki ne prikazuje le športnega udejstvovanja, temveč se odraža tudi širše, kot urbani transformator, ki pomembno vpliva na lokalni prostor. Članek postavlja osnovo za kritični razmislek o športnih dogodkih in njihovih vplivih na družbo, pri čemer spodbuja analizo dolgotrajnih učinkov in ne le raziskovanje v času dogodka samega.
Ključne besede: olimpijske igre, infrastruktura, šport, trajnost, ekologija, sonaravni razvoj
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 304; Prenosov: 212
 Celotno besedilo (245,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Hidroenergija in trajnostni mit : Koncept (ne) trajnostnega razvoja skozi družboslovno in naravovarstveno perspektivoAljaž Bratanič, Anja Jan, Alja Poldan, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek osvetljuje mit o trajnostnem razvoju, ki okoljsko netrajnostne prakse, kot je hidroenergija, prikazuje kot »zeleno rešitev«. Medtem ko sodobna družba takšne prakse pogosto opredeljuje kot trajnostne, takšna miselnost pogosto služi lajšanju skrbi in ohranjanju visoko potrošniških življenjskih slogov brez strukturnih sprememb. Kot primer tega članek analizira okoljske vplive hidroenergije vključno z učinki na kakovost vode, hidrodinamiko rek, pretok sedimentov in sladkovodne ekosisteme. Analiza nakazu-je na dejstvo, da hidroenergija kljub domnevnim prednostim ne rešuje temeljnih okoljskih vprašanj. Kot odgovor na to članek kritizira koncept »trajnostnega razvoja« in trdi, da je njegova povezava z neskončno rastjo problematična. Raziskuje, kako trajnostni razvoj kljub svojemu plemenitemu namenu pogosto implicira neskončno ekonomsko ekspanzijo, ki je v konfliktu z ekološko trajnostjo. Članek na koncu predlaga, da ponovni razmislek o tra-jnosti zahteva preizpraševanje in izpodbijanje mitov, ki kapitalistično rast predstavljajo kot neizogibno in koristno. Resnično trajnostna prihodnost bo zahtevala konfrontacijo z omenjenimi narativi, ponovno ovrednotenje človekovih potreb in spodbujanje gospo-darskih modelov, ki upoštevajo ekološko realnost in dajejo prednost dolgoročni blaginji.
Ključne besede: netrajnostni razvoj, trajnost, mit, hidroenergija, varstvo okolja, kapitalizem
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 297; Prenosov: 123
Celotno besedilo (341,57 KB) |
4. Trajnostne prakse v vaški skupnosti : primer PredoseljBarbara Hauptman, Taja Ivanc, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Vaške skupnosti predstavljajo družbeni element življenja na podeželju. Zanje je značilno, da se izvijajo iz tradicionalnih vzorcev in zaradi globalizacije prevzemajo sodobne poteze mestnega načina življenja. Vitalno podeželje je »socialno« in »ekonomsko trajnostno«. Kot odgovor na okoljske probleme in izzive družbe mora sodobno podeželje biti »okoljsko trajnostno«. Preko različnih ukrepov in načinov ravnanja so tudi podeželani »okoljsko ozaveščeni«, kar pa je za trajnostni razvoj preozka perspektiva. To omogočata socialni in organizacijski kapital, ki v praksi predstavljata poznanstva med posamezniki, formalne in neformalne oblike povezovanja. Na primeru vasi Predoslje v Mestni občini Kranj analiziramo trajnostno delovanje vaške skupnosti, predvsem socialni steber trajnostnega razvoja. Predoslje so gorenjski tip vasi, ki je kompaktno poseljena, okoli nje pa so kmetijske površine. V njej delujejo pet aktivnih društev, župnija in osnovna šola, ima oskrbno ponudbo in športne površine. Povezuje se tudi z društvi iz sosednjih vasi, s katerimi so povezane v Krajevno skupnost Predoslje. Ugotavljamo, da ti elementi in skupni prostori izrazito povezujejo vaščane. Na podlagi intervjujev in terenske analize smo identificirali več trajnostnih praks v vasi, za katere ocenjujemo, da prispevajo k visokemu zadovoljstvu lokalnega prebivalstva in kakovosti življenja v Predosljah, poleg tega pa njihovo součinkovanje bogati vaško skupnost.
Ključne besede: geografija, agrarna geografija, vaška skupnost, Predoslje, Slovenija, socialni kapital, podeželje, kakovost življenja, življenjski standard, sonaravno razvoj
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 341; Prenosov: 211
Celotno besedilo (964,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Družbeni elementi trajnostnih potrošniških praks : povezava med trajnostno potrošnjo, oglaševanjem in ekonomskim statusomDavid Pučko, Teja Sapač, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Trajnostna potrošnja je sestavni del trajnostnega razvoja ter pomemben faktor v izboljšanju trenutnega stanja in zaustavitvi nadaljnje škode, ki jo je povzročilo antropogeno globalno segrevanje, vendar pa konkretna dejstva trajnostne potrošnje še vedno zahtevajo poglobljeno analizo z družboslovne perspektive. V sledečem prispevku se lotimo pomembnih vprašanj, ki zadevajo trajnostno potrošnjo v povezavi z oglaševanjem, ekonomskim statusom ter družbenim razredom, in preko fokusnih skupin poskušamo odgovoriti, kaj v resnici motivira posameznike k trajnostnemu nakupovanju. Odkrivamo številne ugotovitve, med drugim dejstvo, da ekonomski status ne igra samo pomembne vloge v posameznikovi motivaciji pri nakupovanju trajnostnih izdelkov, temveč da je ta zveza veliko kompleksnejša, kot se zdi na prvi pogled, ter močno potrjujemo moč vpliva vrednot in norm na odločanje glede trajnostnega nakupovanja.
Ključne besede: trajnostna prošnja, trajnost, trajnostno oglaševanje, družbeni razred, ekonomski status
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 336; Prenosov: 207
Celotno besedilo (242,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Trajnostna kozmetika med prakso in teorijoAnja Drnovšek, Iva Špilak, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek se dotika okoljske problematike, za katero je eden izmed glavnih krivcev kozmetična
industrija. V zvezi s tem se je začela razvijati kozmetika, ki temelji na trajnosti skozi
vse faze življenjskega cikla, vendar ta še ni dodobra razvita. S pregledom literature članek
poskuša odgovoriti na vprašanje, ali se trajnostna kozmetika dovolj hitro razvija, da bi
lahko postala norma za kozmetiko. Cilj je predvsem ugotoviti, kako zelo je ta razvita ter
kaj so glavne ovire v življenjskem ciklu in potrošnikovem vedenju, ki ji preprečujejo, da
bi postala norma za kozmetiko. Predstavljen je pomen socialnega marketinga, ki se je izkazal
za učinkovitega pri spreminjanju potrošnikovega vedenja, ni pa edini dejavnik, ki
lahko vpliva na uspešnost trajnostne kozmetike. Ob analizi življenjskega cikla trajnostne
kozmetike sta bili zaznani predvsem problematiki s sestavinami in embalažo, v katero je
kozmetična formula zapakirana. Ob analizi potrošnikovega vedenja za (ne)nakup trajnostnega
kozmetičnega izdelka so bili zaznani občutljivost za višje cene tovrstnih izdelkov,
posameznikovo neločevanje med pojmi zeleno, organsko in trajnostno ter potrošnikom
težko dostopni podatki o vplivu izdelka na okolje. Trajnostna kozmetika se v prihodnosti
lahko pričakuje kot del vsakdana, saj se zanjo zanimajo tako potrošniki kot tudi podjetja,
le tehnologija v procesu proizvodnje se mora dovolj razviti, da lahko izpolni vsa pričakovanja.
Ključne besede: trajnostna kozmetika, življenjski cikel, socialni marketing, potrošnja, ovire nakupa
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 315; Prenosov: 191
Celotno besedilo (234,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Zdravo in trajnostno prehranjevanje študentov : priložnosti in omejitve sistema subvencionirane študentske prehraneJulija Rebeka Kelečevič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Delo raziskuje, kateri dejavniki fizičnega, družbenega, političnega in študentskega okolja omogočajo oziroma ovirajo zdravo in trajnostno prehranjevanje študentov prek slovenskega sistema subvencionirane študentske prehrane. Konceptualno ogrodje dela predstavlja ekološki model, ki povezuje individualno vedenje s širšim kontekstom in okoljem, znotraj katerega se vedenje dogaja. Metodološki del temelji na fokusnih skupinah. Analiza razkriva ključne ovire znotraj fizičnega okolja, predvsem omejeno dostopnost zdrave trajnostne hrane, visoko ceno, počasno postrežbo in pomanjkanje transparentnosti s strani ponudnikov. Na družbeni ravni na prehranjevanje študentov najbolj vplivajo sobivajoči ter pogosto problematičen odnos gostinskih delavcev do študentov. Znotraj študentskega okolja sta ključni oviri študentsko delo in neredni urniki. Na politični ravni študenti predlagajo izboljšanje regulacije, nadzora, izobrazbe, motivacije in podpore ponudnikov pri zagotavljanju zdrave trajnostne hrane ter izobrazbe študentov na področju trajnostne hrane. Identificirana je bila tudi nova raven vpliva, in sicer kolektivni prehranski trendi, znotraj katere je prepoznan premik k fleksitarijanski prehrani. Delo poziva odgovorne k večnivojskim spremembam, ki bi podprle bolj zdravo in trajnostno prehranjevanje študentov.
Ključne besede: subvencionirana študentska prehrana, zdrava trajnostna hrana, prehransko vedenje, ekološki model, fokusne skupine
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 293; Prenosov: 206
Celotno besedilo (306,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Trajnostni prehranski sistemi in vloga socialnega dela : predstavitev primera projekta Viški hranePija Lucija Kralj, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava projekt Viški hrane, ki ga izvaja Slovenska filantropija, služi pa kot primer trajnostne prakse za zmanjševanje prehranske revščine in zavržene hrane, pri čemer poudarja ključno vlogo socialnega dela. Metodologija temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu, vključno s polstrukturiranim intervjujem z gospodom Klasom Prežljem in analizo sekundarnih virov. Rezultati izpostavljajo pomembno vlogo socialnega dela pri povezovanju virov z uporabniki ter potencial projekta za kratkoročno izboljšanje prehranske revščine v Sloveniji. Sklep članka priporoča integracijo vsebin o trajnostnih prehranskih sistemih v izobraževanje socialnih delavcev, poudarja pomembnost ustrezne rabe terminologije pri obravnavi prehranske revščine in spodbuja kritičen pristop k iskanju trajnostnih rešitev.
Ključne besede: Viški hrane, trajnost, socialno delo, prehranska revščina, terminologija
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 324; Prenosov: 218
Celotno besedilo (271,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Ženske na delovnem mestu v kontekstu trajnostnega razvojaMaša Maruša Bregar, Petra Perdih, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek se ukvarja z zaposlitvenimi pogoji za ženske, ki so določeni v okviru ideala enakosti spolov, ki je eden izmed ciljev trajnostnega razvoja. Avtorici se pri tem nanašata oziroma opirata predvsem na trajnostni razvoj v družbenem smislu, ki je v znanstveni literaturi relativno nov in še nepopolno raziskan, a vendar zelo pomemben koncept. Pri analizi literature v članku avtorici zavzemata kritično perspektivo do izbrane teme. V članku so predstavljeni trenutna zakonodaja v Sloveniji in evropski pravni dokumenti, ki zagotavljajo enakost spolov na delovnem mestu. Opisani so tudi trenutni zaposlitveni pogoji za ženske. Pri tem je fokus tudi na aktualnih primerih trajnostnih praks na delovnem mestu za ženske, ki so jih uvedle nekatere države, in učinkih, ki jih ženskam prinesejo trajnostni pogoji zaposlitve. Primeri teh praks so možnost bolniške odsotnosti zaradi menstrualnih bolečin, možnost dojenja na delovnem mestu, možnost dela od doma, fleksibilna zapustitev delovnega mesta in podobno. V povezavi s tem si avtorici postavita raziskovalno vprašanje: »Ali ženskam trenutne in predlagane trajnostne prakse prinašajo koristi in omogočajo njihov boljši položaj na delovnih mestih?« Avtorici ugotavljata, da trajnostne prakse ženskam prinašajo koristi, vendar je pri tem treba upoštevati, da so ženske heterogena skupina ter da se med seboj razlikujejo po starosti, izobrazbi, etnični, verski pripadnosti in razredu, kar vpliva na obseg njihovih pravic in s tem stopnjo njihove (ne)enakosti v družbi.
Ključne besede: ženske, zaposlitveni pogoji, družbeni vidik trajnosti, enakost spola, diskriminacija
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 287; Prenosov: 200
Celotno besedilo (219,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Pomanjkanje spanja kot dejavnik družbene kohezijeNik Turšič, Neja Polanc, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ta članek raziskuje spalne navade kot biološko potrebo v družbenem kontekstu, pri čemer preučuje, kako družba oblikuje arhetipe spanja, vrednote, rituale in norme ter dejavnike, ki vodijo do pomanjkanja spanja. Obravnava sociološke, psihološke in biološke procese spanja s poudarkom na oblikovanju kulture spanja, ki sega od posameznih bioloških funkcij do družbenega delovanja na makro ravni, vpliva na institucije in trajnost spanja. Študija raziskuje ključne dejavnike spanja v sodobnem načinu življenja, njihovo združljivost s človeško fiziologijo in vpliv spanja na družbeno kohezijo in trajnostni razvoj. Spanje obravnava kot ključni element trajnostnega razvoja in oblikuje strategije za zagotavljanje trajnostnega spanja za vse. Članek poudarja škodljive učinke pomanjkanja spanja na kognitivne funkcije in čustveno regulacijo ter izpostavlja pomen trajnostnih spalnih navad za splošno dobro počutje in družbeno kohezijo.
Ključne besede: spanec, trajnost, socialno delo, družba, fiziologija, navade
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 279; Prenosov: 123
Celotno besedilo (272,18 KB) |
