Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Prispevek analizira uporabo umetne inteligence pri zaposlovanju in urejanju delovnih razmerij. Akt o UI kadrovske sisteme uvršča med visokotvegane, zato morajo delodajalci kot njihovi uporabniki spoštovati vrsto strogih tehničnih in organizacijskih obveznosti. Slovenija je z ZIUDHPUI prilagodila nacionalni pravni red zahtevam evropske uredbe in določila pristojne organe za nadzor ter (stroge) prekrškovne sankcije.
Ključne besede: umetna inteligenca, delovna razmerja, Akt o UI, visokotvegani sistemi, zaposlovanje in upravljanje delavcev, diskriminacija, transparentnost, človeški nadzor, ZIUDHPUI
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2026; Ogledov: 204; Prenosov: 72
Celotno besedilo (157,34 KB)

Povzetek: V prispevku so obravnavana izbrana vprašanja delovnopravnega položaja poslovodnih oseb in vodilnih delavcev v gospodarski družbi, še posebej vprašanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Pri poslovodnih osebah je aktualno predvsem vprašanje posebnosti pogodbene ureditve prenehanja pogodbe o zaposlitvi, vpliv pogodbene določitve pravice do drugega delovnega mesta na ohranitev zaposlitve, pa tudi vprašanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če posebne pogodbene ureditve ni. Analizirano je tudi vprašanje pristojnosti za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi in vprašanje sodne pristojnosti rednih in delovnih sodišč v sporih med družbo in poslovodno osebo. V zvezi z vodilnimi delavci je opozorjeno na pomen opredelitve kroga vodilnih delavcev in na drugačnost njihovega pravnega položaja (od položaja poslovodnih oseb), kar se kaže tudi pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
Ključne besede: poslovodne osebe, direktorji, vodilni delavci, delovna razmerja, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, odpoklic, odpravnine
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2026; Ogledov: 194; Prenosov: 71
Celotno besedilo (265,66 KB)

Povzetek: Prispevek predstavlja analizo vpetosti socialnih partnerjev v oblikovanje, spremljanje, izvajanje in preoblikovanje sistema plač v javnem sektorju. Vsebuje pregled pravnih podlag, ki opredeljujejo vlogo socialnega partnerstva pri urejanju in določanju plač v javnem sektorju pri različnih elementih sistema plač v javnem sektorju, in sicer na vseh nivojih urejanja, ki hkrati tudi zrcalijo socialni dialog na različnih ravneh. Poleg tega prispevek vsebuje tudi pregled dobrih praks vključevanja socialnega partnerstva v nastajanje in spremljanje izvajanja sistema plač v javnem sektorju, ki gredo onkraj normativno opredeljene vloge socialnega partnerstva v tem sistemu.
Ključne besede: sistem plač v javnem sektorju, socialno partnerstvo, socialni partnerji, sindikati, kolektivne pogodbe
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 949; Prenosov: 185
Celotno besedilo (179,78 KB)

Povzetek: 101. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju: ZASP) vzpostavlja domnevo o prenosu materialnih avtorskih pravic od delavca na delodajalca, kadar delojemalec ustvari avtorsko delo pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Na Inštitutu za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIPI, smo v letih 2024 in 2025 s podporo programa Knowledge Rights 21 pripravili študijo o ovirah in spodbudah za odprto znanost v ZASP, v okviru katere smo analizirali avtorsko-pravno zakonodajo treh držav. V tem prispevku bo predstavljena problematičnost določbe 101. člena ZASP, ki je lahko velika ovira za odprto znanost, včasih pa se lahko izkaže prav nasprotno. V zaključku bo predstavljena smer rešitve problematike.
Ključne besede: odprta znanost, avtorske pravice, materialne avtorske pravice, ovire za odprto znanost, spodbude za odprto znanost, avtorska dela iz delovnega razmerja
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 1172; Prenosov: 204
Celotno besedilo (159,13 KB)

Povzetek: Nedavna sprememba Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD- 1D), ki je ukinila pravico do ugovora vesti za farmacevtske strokovne delavce, je oživila strokovno in splošno razpravo o tej ustavni pravici. Pravica do ugovora vesti, ki je splošno urejena v Zakonu o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), srečamo pa jo še na področju vojaške službe oziroma obrambe države, je zdaj izrecno urejena tudi za farmacevtske strokovne delavce, s čimer so se ti kot poklicna skupina izenačili s poklicno skupino zdravnikov, za katere je ugovor vesti urejen v zanje področnem zakonu, in sicer Zakonu o zdravniški službi (ZZdrS).3 Vendar pa se lekarniški delavci v razmerju do zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev po novem nahajajo v pomembno drugačnem položaju, saj je ZLD-1D uveljavljanje ugovora vesti zanje izrecno prepovedal. To odpira številna (ustavno)pravna vprašanja, ne nazadnje pa tudi vprašanja o razmerju med delovnimi in drugimi obveznostmi delavcev v delovnem razmerju, ki segajo onkraj področja zdravstvene dejavnosti, oziroma različne vidike ravnanja delavca in delodajalca v zvezi z ugovorom vesti in širše ustavne kategorije svobodo vesti ter pluralnih delovnih okolij.
Ključne besede: ugovor vesti, svoboda vesti, osebna prepričanja, delovno razmerje, enaka obravnava
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 963; Prenosov: 210
Celotno besedilo (211,06 KB)