1. Totalitarium : Znanstvena monografijaDean Komel, 2019, znanstvena monografija Povzetek: Dean Komel se v delu Totalitarium posveča fenomenu totalitarnosti, ki ga ne izenačuje s totalitarističnimi pojavi, kakor smo jim bili priča v 20. stoletju, marveč ga veže na totalizacijo subjektivitete družbe, ki se kot taka izpričuje na začetku tretjega tisočletja. Analiza totalizacije družbe ima svojo podlago v filozofskem oziroma fenomenološkem dojemanju vladanja sveta kot »bivajočega v celoti«. Družba v tem pogledu zavzema pozicijo prevladovanja nad svetom in njegovim totalom. To pozicioniranje družbe z orodji tehnoznanosti ima bitni karakter metafizike subjektivitete, ki se dovrši na podlagi totalne mobilizacije vsega obstoječega.
V prvem delu razpravljanja se Dean Komel posebej zadrži pri treh filozofih, ki so mislili na sledi izkušnje totalitarnosti, Martinu Heideggru, Vanji Sutliću in Ivanu Urbančiču. Vsi trije so v svojih filozofskih delih premišljali epohalno določenost revolucionarnosti in jo povezovali z dovršitvijo metafizike, v kateri z »bitjo ni nič«, s čimer se ravno razvije brezmejno razpolaganje z obstoječim, ki ima svojo podlago v subjektiviteti družbe. Njihova zastavitev tematike totalitarnosti ponuja Komelu most do obravnave javljanja totalitariuma v situaciji 21. stoletja oziroma tretjega tisočletja – kjer se po eni strani srečujemo z učinki tehnoznanstvene ter kapitalske globalizacije, po drugi strani pa z mnogimi vidiki dehumanizacije. Oba »procesa« vseeno izkazujeta isto imperialno bistvo in skupno biopolitično jedro, ki ga velja kot takega domisliti. Svoj razmislek totalitariuma poveže predvsem z odstiranji mediuma pri Petru Trawnyju in tehnosfere pri Žarku Paiću.
Merilo učinkovitosti je izključevalno in ne sledi meri pravičnosti, vendar nimamo tudi kake višje pravičnosti, v imenu katere bi urejali svet, razen če pravico »vzamemo v svoje roke« oziroma se je lotimo z družbenimi orodji. Drugi možni način je, da si jemljemo svobodo iz vnaprejšnjega vladanja sveta kot odprtost za odprtost tega, kar je.
Objavljeno v DiRROS: 25.03.2026; Ogledov: 309; Prenosov: 118 |
2. Na položajih vserazpoložljivostiDean Komel, 2026, znanstvena monografija Povzetek: Novo filozofsko delo Deana Komela Na položajih vserazpoložljivosti nadaljuje obravnavo tematike iz treh njegovih prejšnjih knjig: Totalitarium (2019), Horizonti kontemporalnosti (2021) in V paralelah smisla (2023). Naslov Na položajih vserazpoložljivosti je mogoče razumeti v več pomenih, najprvo kot soočenje s položajem človeka v svetu, kolikor ga zadeva brisanje smisla, ki je poznano kot nihilizem. Za avtorja pa je izhodiščno vprašanje, koliko smo zmožni prepoznati moč nihilizacije, ki je v njem na delu in dela vse razpoložljivo v funkciji prevzemanja prevlade nad vsem. (dr. sc. Petar Šegedin)
Dean Komel v monografiji z naslovom Na položajih vserazpoložljivosti podaja obravnavo nihilizma z vidika nihilizacije horizonta sveta. V prvem delu razprave pokaže, kako ta nihilizacija vstopa v funkcijo opolnomočenja subjektivitete družbe, ki pa se s tem vzpostavlja kot moč brezmejnega razpolaganja z vsem obstoječim. Posledična totalna razpoložljivost vsega na frontni črti nihilizma (eno poglavje avtor nameni tudi »vojni nihilizma«) preobraža univerzum v totalitarium z manjšimi ali večjimi, a vsekakor nesprejemljivimi tveganji vsesplošnega uničenja. (prof. dr. Marjan Šimenc)
Ključne besede: smisel, kriza, družba
Objavljeno v DiRROS: 19.03.2026; Ogledov: 428; Prenosov: 195 |
3. Smiselna dezorientacija in nihilistični precep : Znanstvena monografija2026, znanstvena monografija Povzetek: Razprave pod naslovom Smiselna dezorientacija in nihilistični precep naslavljajo družbeno-kritična, filozofska, zgodovinska, religiozna, umetniška in literarna vprašanja, ki so programsko začrtane v Konceptualnem zarisu Deana Komela, podanem v okviru izvedbe raziskovalnega projekta »Hermenevtični problem razumevanja človeške eksistence in koeksistence v epohi nihilizma« (2022–2025).
Monografija združuje dvajset recenziranih prispevkov, ki ponujajo
raznolike poglede in izražajo izključno stališča avtorjev in avtoric, v
katera se uredniško ni naknadno posegalo ali se jih usklajalo. Ob tej
priliki bi se vsem avtorjem in avtoricam tudi zahvalila za sodelovanje.
Razprave reflektirajo situacijo sodobnosti, ki jo zaznamuje kriza
orientacijskih dejavnikov kot so vrednote, norme in tradicija ter
ontološki, etični, socialni in drugi referenčni toposi na področjih
filozofije, umetnosti, zgodovine, tehnoznanosti, ekonomije, prava,
religije, politike, religije in medijev, ki predpostavljajo ter hkrati
postavljajo smiselnost kot merilo človeškega delovanja. Kakor je podano
tudi v konceptualnem zarisu, smiselna dezorientacija ne označuje
zgolj mešanja ali konflikta različnih orientacij, temveč bivanjsko
situacijo, v katerem orientacija sama izgublja svojo normativno in
razmejevalno moč. Nihilistični precep tako ne zadeva le umanjkanja
in pogrešanja vrednostnih izpolnitev, marveč hkrati tudi izgubo njihove
orientacijske relevantnosti. Nihilistični precep zato ni razkol, temveč razpona, v kateri se javlja potreba po smislu na eni ter razpoložljivi
načini za njegovo uresničevanje na drugi strani.
V tej razponi filozofske razprave obravnavajo, kako je človekova eksistenca in koeksistenca izpostavljena nenehno spreminjajočim se družbenim pričakovanjem, kjer se izguba smisla ne javlja le v metafizični presežnosti, temveč zlasti kot orientacijska zmožnost, brez katere razločevanje in presoja vrednot sploh nista več mogoči. Zgodovinski in družbeni prispevki izpostavljajo dezorientacijo v aktualnem času, ki se v slovenski, pa tudi v širši svetovni perspektivi danes kaže kot nezmožnost oblikovanja skupnih orientacij s pogledom v preteklost in na prihodnost. Prispevki s področja teologije tematizirajo transcendenco smisla, ob čemer izstopi tudi razpetost religioznega izročila med institucionalnim in eksistencialnim vidikom njegovega sprejemanja in dojemanja. Razprave o umetnosti in literaturi odstirajo, kako je sodobna kultura podvržena ambivalentnosti kriterijev, spričo česar tudi umetniška svoboda in estetsko vrednotenje sami po sebi ne že zagotavljata, kaj šele izgotavljata smisel ustvarjalnosti. Paralelno s tem se odpirajo tudi vprašanja učinkovanja
smisla v tehnološko vodeni produkciji ter potrošnji, zlasti kar zadeva umetno inteligenco, informacijsko komunikacijo in generativno manipulacijo, ki se danes promovirajo kot obljuba učinkovite orientacije, pri čemer se pogosto spregleda za koga oziroma proti komu je u(s)merjena.
Tematsko polje smiselne dezorientacije in nihilističnega precepa je v knjigi reflektirano predvsem kot hermenevtični problem razumevanja sodobne človeške eksistence in koeksistence, na podlagi česar se izrišejo njegove širše družbene implikacije, tudi kar zadeva sodobno slovensko ter evropsko situacijo. Namen monografije ni v tem, da razlaga ali celo nalaga smisel ter tisto, kar naj ima smisel, temveč predvsem, da vzbudi premislek orientacijske relevance vprašanja
o smislu prebivanja v svetu ter načinu, kako ga lahko skupaj v dobrem urejamo.
Ključne besede: smisel, kriza, eksistenca, hermenevtika, filozofija, zgodovina, verstva, umetnost, literatura
Objavljeno v DiRROS: 10.03.2026; Ogledov: 596; Prenosov: 414 |
4. Slovenski pedagoški tisk v borbi proti potujčevanju naše mladine 1860-1918Alenka Divjak, 2017, znanstvena monografija Povzetek: Pedagoški periodični tisk je že od sredine devetnajstega stoletja pomembno vplival na modernizacijo slovenskega šolstva, vplivno vlogo pa bo kljub razvoju številnih in bolj zapletenih medijev ohranil tudi v enaindvajsetem stoletju. Zato ni narobe, če si zaradi obujanja zgodovinskega spomina ogledamo nekatere starejše učiteljske časopise, ki so bili koristni in potrebni zlasti v časih avstro-ogrske monarhije, ko smo na Slovenskem vztrajno razvijali šolstvo kljub mnogim oviram. Nadvse pomembno je, da se je slovensko učiteljstvo v tistih kritičnih časih tudi s pomočjo svojega tiska bolj ali manj uspešno upiralo potujčevanju naših otrok skozi izobraževalni sistem. Zato je škoda, da smo pri zgodovini slovenskega šolstva in pri specialnih didaktikah slovenskega in angleškega jezika le redko omenjali Učiteljskega tovariša, Popotnika, Slovenskega učitelja in druga pedagoška glasila, v katerih je učiteljstvo veliko pozornosti posvečalo potujčevanju slovenskih otrok skozi šolstvo, kar je v veliki meri podpirala tudi šolska zakonodaja na državni in deželni ravni. S temi pedagoškimi glasili sem se srečala precej pozno, ko sem pripravljala seminarsko nalogo o pouku slovenske književnosti v obdobju med obema vojnama. V teh »zastarelih« učiteljskih glasilih sem odkrivala življenje in delo mnogih odličnih slovenskih šolnikov iz časov pred prvo vojno in med obema vojnama, ki so si živo prizadevali za slovensko šolo. Pri tem sem obžalovala, da smo pri specialnih didaktikah slovenskega in angleškega jezika tako malo govorili o poučevanju slovenščine in nemščine v habsburški monarhiji in da si nismo zastavljali vprašanja, kakšne krize so slovenski učitelji doživljali pri pouku, ki je vodil v potujčevanje slovenskih otrok. Šele iz teh učiteljskih listov sem spoznavala, kako so slovenski učitelji kljub težavam, oviram in tveganjem skrbeli za poslovenjenje osnovnih šol v slovenskih deželah in kako so si prizadevali, da bi kljub dobro premišljenemu potujčevanju, ki so ga vzpodbujale državne, deželne in lokalne oblasti, mladina ohranila slovensko besedo.
Tovrstna spoznanja so potrebna tudi nam, današnjim učiteljem tujega jezika in materinščine, saj naj bi pri svojem delu skrbeli za ravnovesje med maternim in tujim jezikom in izhajali iz načel, ki so jih razglasili ob Mednarodnem dnevu materinščine. Ob branju tega in podobnih dokumentov sem ugotovila, da smo pri predavanjih slovenskega in angleškega jezika premalo govorili o vlogi velikih jezikov v svetu, o njihovem vplivu na nacionalne, manjšinske in domorodne jezike, še bolj pa sem pogrešala védenje o iztrebljanju in izumiranju jezikov. Bolj ali manj smo zanemarili širšo jezikovno problematiko, ki jo danes rešujejo v Svetu Evrope, EU, OZN in v mnogih drugih mednarodnih organizacijah. Prav tako nismo ničesar slišali o interlingvistiki in esperantu, ki v zadnjem stoletju, v času digitalizacije in globalizacije, odpirata širše poglede tudi na pouk, ohranjanje in varovanje ogroženih jezikov v sodobnem svetu.
Širša sociološka spoznanja na eni strani in bolj narodno in zgodovinsko usmerjena spoznanja na drugi strani so dandanes vedno bolj potrebna tudi slovenskim učiteljem jezikov. Ko spoznavamo več kot stoletno borbo zapostavljenega slovenskega učiteljstva za slovensko šolo in slovenski jezik v njej, se šele zavemo, kakšne nevarnosti so nam pretile v ne tako oddaljeni preteklosti in kakšne so naše naloge pri pouku materinščine in tujih jezikov zlasti danes, v času, ki majhnim narodom kljub velikemu znanstvenemu in tehnološkemu napredku prinaša tudi mnoga tveganja. Ta prispevek je predvsem skromen poskus, da bi opozorili na zamolčano in bolj ali manj pozabljeno zgodovino slovenskih Martinov Kačurjev, ki so v izredno težavnih razmerah razvijali slovensko šolstvo in ohranjali našo materinščino. Na koncu se moram iskreno zahvaliti vsem, ki so mi pri delu svetovali, me spodbujali in potrpeli z mano, da sem ob vsem drugem delu vztrajala do konca in da je ta knjiga končno pripravljena, da ugleda luč sveta.
Ključne besede: Avstro-Ogrska, ponemčevanje
Objavljeno v DiRROS: 25.02.2026; Ogledov: 419; Prenosov: 134 |
5. Contributions to the Psychology of the CinemagoerLeopold Blaustein, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: The text aims to describe the experiences of the cinemagoer by analyzing complexes of lived experiences as being composed of presentations, feelings, and judgments. These experiences are discussed with regard to the status of sensations and the object constituted by the goer. The study examines the types and features of experiences expressed by film characters by scrutinizing the theory of sympathy (Einfühlung). Moreover, the status and meaning of music in the cinemagoer’s lived experiences is explored; in this respect, the author argues that music is an important factor in shaping the goer’s mood. The text determines non-aesthetic and “semi-aesthetic” factors, which are combined in the cinemagoer’s lived experiences, and inquires into the status of the world of cinematic art.
Ključne besede: aesthetic experience, feeling, pleasure, presentation, assumption, cinematic art, imaginative world
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2026; Ogledov: 540; Prenosov: 151
 Celotno besedilo (1,55 MB) |
6. Blaustein’s Phenomenological Psychology : Between Husserl and StumpfFilip Borek, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: The article explores the idea of psychology and phenomenology in Blaustein’s writings as well as its relation to two conceptions of phenomenology: Husserl’s and Stumpf ’s, respectively. The article is divided into five sections. In section 1, a historical background of the reception of Husserl’s and Stumpf ’s ideas in Blaustein is discussed. Section 2 concerns the conception of phenomenology in Husserl and in Stumpf regarding its subject matter. Section 3 discusses the ambivalent status of phenomenology in Blaustein’s theoretical project. Section 4 confronts Blaustein’s understanding of phenomenology with that of Husserl and of Stumpf. Section 5 summarizes the discussion of the similarities and differences between Blaustein, on the one hand, and Husserl and Stumpf, on the other hand. I argue that with regard to the question of the subject matter of phenomenology, Blaustein is closer to Husserl’s phenomenology rather than Stumpf ’s.
Ključne besede: phenomenal world, phenomenology, hyletics, psychology, Blaustein, Husserl, Stumpf
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2026; Ogledov: 447; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,44 MB) |
7. Spoprijem z razmerami in razmerji v Sloveniji 1.1Frane Adam, 2018, strokovna monografija Povzetek: Pred nami je nov zbornik Spoprijem z razmerami in razmerji v Sloveniji.
Nastal je na nekoliko nenavaden, toda poučen način. Intenca zbornika je
bila preseči zgolj avtorski, individualni pogled na glavne družbene silnice in politične trende.
Ocenili smo, da ima prvi zbornik dobre strani, pa tudi pomanjkljivosti.
Prišli smo do nekaterih rezultatov, zlasti v smislu celovitejše analize/refleksije slovenske družbe oziroma posameznih podsistemov, vendar smo kmalu o(b)stali na pol poti. Zato se je oblikovalo stališče, da bi nadaljevanje razprav moralo bazirati na bolj dinamičnem, interaktivnem in dialoškem pristopu in principu. Avtorji smo vsak zase odprli in tudi pojasnili nekaj relevantnih vprašanj, vendar je ostalo mnogo še nedorečenega, kontroverznega in neusklajenega. Preiti bi morali iz monologa v dialog in intersubjektivno preverjanje že napisanega, saj na tej osnovi lahko gradimo bolj izpopolnjene in bolj utemeljene analize.
Glavni problem družboslovja in humanistike je ravno v tem, da se premalo poslužujeta timskega dela in izmenjave stališč v okviru širše diskusije. Pri tem bi se morali bolj zgledovati po naravoslovju, sicer se bosta obe vedi popolnoma marginalizirali. Individualni pristop je nujen, ni pa zadosten.
Kompleksnosti sistema, kot tudi (majhnih) življenjskih svetov, ne moremo biti kos z individualističnim, monološkim ter (tudi) monodisciplinarnim pristopom. Po drugi strani moramo upoštevati pluralizem mnenj in interpretacij, vendar v tem smislu, da je vedno mogoče neko preverjanje oz. to, kar je K. Popper imenoval falsifikacija hipotez. Tako ostanejo tiste hipoteze (razlage), ki zdržijo kritično presojo. In tega v družboslovju ter humanistiki manjka. Komunikacija je šibka tako znotraj znanstvenih ved in disciplin kot tudi med njimi in družbo oz. zainteresirano javnostjo.
Tudi ne bi smeli imeti pred očmi le slovenskih razmer, morali bi jih
ocenjevati v luči mednarodnih in globalnih trendov. Sploh bi bilo treba več pozornosti posvetiti mednarodnim (globalnim) primerjavam.
Cilj teh novih razmislekov naj bi bil anticipacija sedanjih trendov in oris bodočega razvoja oziroma razvojnih pasti in padca v družbeno anomijo in vrednostni relativizem pod vplivom lastne ignorance ter globalnih trendov. Zlasti so nas zanimale strategije (tako mišljenjske kot politične), ki vzpodbujajo razvoj v smeri pluralistične demokracije (ta je prav gotovo v krizi, ogrožata jo populistično poenostavljanje, privlačnost »močnih osebnosti«, neučinkovitost dosedanjih politik na nacionalni ravni in ravni EU) ter meritokratske družbe v smislu preseganja klientelistične družbe.
To so bile predpostavke, ki smo jih poskušali vključiti v nova razmišljanja. Koliko smo v tem uspeli, bodo pokazale diskusije ob predstavitvi novega zbornika.
Frane Adam
Ključne besede: interdisciplinarno, posvet, demokratične vrednote, demokratična prenova, demokratični primanjkljaj, trajnostni razvoj
Objavljeno v DiRROS: 11.02.2026; Ogledov: 715; Prenosov: 159 |
8. Obeležja smislaDean Komel, 2016, znanstvena monografija Povzetek: Na podlagi lastnega ukvarjanja z vlogo in položajem humanistike skušam opredeliti raziskovalno, kulturno in izobraževalno polje humanistike, njen zgodovinski horizont in sodobne perspektive. Ob tem opozorim na nujnost humanistične samokritike. Šele taka kritična vasepoglobitev namreč lahko ustrezno zajame vprašanje, kaj se danes dogaja z dostojanstvom človeka, saj smo širom sveta soočeni z brezštevilnimi primeri kratenja že osnovnega dostojanstva ljudi, tj. dostojnosti življenja. Spričo tega nastopi vprašanje, ali naj se humanistika omeji na svoje disciplinarno polje ali pa jo kriza človeškega smisla danes vendarle zadeva in prizadeva na način, da ji podeljuje smiselnost? Vprašanje sega globlje, kot bi se na prvi pogled zdelo, in zato nanj tudi ni mogoče odgovarjati zgolj na podlagi prevzemanja etičnih načel, temveč se je hkrati potrebno podati k samemu izviranju smisla človeškosti. To izviranje se nam naznanja z možnostjo artikulacije smisla, ki tvori ključni element humanistične ustvarjalnosti in delovanja.
Ključne besede: vprašanje smisla, humanistična vednost, strukturiranje smisla, smiselno, smiselnost humanistike, smiselnost humanosti
Objavljeno v DiRROS: 10.02.2026; Ogledov: 536; Prenosov: 140 |
9. Dežela, ki je ni na zemljevidu : Lirični vidiki antropologijeBrane Senegačnik, 2019, znanstvena monografija Povzetek: Čeprav knjiga Dežela, ki je ni na zemljevidu. Lirični vidiki antropologije vseskozi ohranja osrednjo usmeritev k vprašanjem povezanosti lirike s človekovim bivanjem in k eksistencialnim temam, kot so življenje, smrt, minevanje …, pa je ta osrednja tematika ponekod zastavljena generalno preko avtorjevih teoretskih razmislekov, drugod pa navezana na konkretne primere (npr. poglavje o sodobnem hrvaškem pesniku Tomislavu Marijanu Bilosniću Pesnik in njegove Molitve). Ta preplet med avtorjevo refleksijo in obravnavo ter interpretacijo konkretnih primerov je vsekakor redek primer študije o temeljnih vprašanjih besedne umetnosti, še posebej lirike. Dialogu med avtorjevo osebno in izredno subtilno izraženo pesniško izkušnjo in konkretnimi primeri pa se pridružujejo še zapisi drugih avtorjev o poeziji. Suvereno povezovanje vse teh različnih pristopov daje knjigi posebno odliko in je vsekakor zanimivo, saj zahteva od bralca še poseben intelektualni razmislek, knjiga pa se s tem, kot pove že naslov, metodološko izmika strogo znanstveno zasnovani socialni antropologiji, saj gre za resničnost, s katero se srečujemo v lirični poeziji.
Ob tem ni presenetljivo, da avtor te knjige zapiše: »[…] V tem pogledu mora biti literarna veda še posebej senzibilna in se mora nenehoma spuščati (ali dvigovati) z ravni splošnega vedenja v nova in nova raziskovanja konkretnih besedil in ob njih preverjati, korigirati in dopolnjevati utrjeno vedenje.«
Ključne besede: literarne vrste, poezija, teorija lirike
Objavljeno v DiRROS: 09.02.2026; Ogledov: 617; Prenosov: 133 |
10. Vidno in nevidno : Uvod v formalno likovno analizo: teorija, primeri, analizeJožef Muhovič, 2018, znanstvena monografija Povzetek: Knjiga, ki je pred vami, je zrasla iz mnogih lastnih in tujih izkušenj pri soočanju z vsebino likovnih umetnin.1 Ta, kot je znano, ni niti preprosta niti očitna niti prinešena na krožniku, ampak jo je potrebno v delu iskati in najdevati s posebno človeško dejavnostjo, ki jo ob različnih priložnostih in na različnih stopnjah kompleksnosti imenujemo opazovanje, vživljanje, doživljanje, izkušanje, uvid, analiza, interpretacija, kritika, hermenevtika ipd. Poimenovanja kažejo, da je dejavnost istočasno nekaj spontanega in osebnega, nekaj strokovnega in proceduralnega, nekaj vrednostnega in polemičnega, predvsem pa večplastnega, večstopenjskega in zahtevnega. Formalna likovna
analiza tega dogajanja ne obsega v celoti. Prej bi bilo mogoče reči, da
je njegova propedevtična, pripravljalna disciplina, neke vrste sistematična refleksija likovne forme in njenih semantičnih izvirov. Ta refleksija postane bistvena, ko se pojavi potreba po tem, da spontano doživetje umetniškega dela vstopi v preciznejšo fazo »drugega branja«. In absolutno takrat, ko se likovna forma dojame kot integracijsko polje med eksplicitnim in implicitnim in se je na tem interaktivnem terenu potrebno znajti.
Formalna likovna analiza ni odvod nobenega umetniškega ali teoretskega
-izma, ampak prizma, leča, ki usmerja svetlobo in pogled na tista mesta
oziroma »točke«, na katerih se je v umetniškem delu ugnezdila vzajemnost med fakti in njihovo signifikantnostjo.
Ta vidik zahteva neke vrste filozofski vpogled. Gre za točke, ugotavlja filozof Christoph Menke, »na katerih izkustvo šele lahko postane estetsko. Kajti prav v trenutku, ko daje deskripcija umetniškega objekta čutiti neuspeh, ki žene opisovalca k razumevanju znakovnosti, umetniški objekt preneha biti gola stvar in postane /.../ način iz-kazovanja stvari. In prav v trenutku, ko daje razumevanje znaka čutiti neuspeh, ki sili k deskripciji predmetnosti, umetniški objekt ni več goli znak, ampak vznik, rojstvo znaka. Znakovnost stvari, stvarnost znakovnega – takšno janusovsko2 naravo ima pojavljanje umetniškega objekta v estetskem izkustvu. Kaj ta objekt je, je mogoče dojeti le skozi to, kar kaže. Pa tudi temu, kar kaže, temu, o čemer govori, in nam daje razumeti, je mogoče priti na sled zgolj s pomočjo načina, na katerega obstaja: način, na katerega se umetniški objekt kaže, namreč določa, kaj je sposoben kazati in pokazati.«3
Če sledim Menkeju, so najbolj ključna mesta v formalni matrici likovnih
form tista, v katerih se likovna zunanjost vidno (površinska struktura) srečuje in »spleta« z diskretno likovno notranjostjo (globinska struktura), saj se na njih bolj realno in celovito kot na katerih koli drugih mestih pokaže način, na katerega forma obstaja. Način obstoja forme pa je, kot rečeno, osnova vsega, kar forma kaže, tematizira, označuje in pomeni. Zato za formalno likovno analizo kot propedevtično disciplino likovne hermenevtike ni in ne more biti bolj odločilnega
vprašanja, kot je vprašanje, kako priti na sled tem delikatnim vstopnim
točkam.
Ključne besede: likovna umetnost, umetniško delo, likovna analiza
Objavljeno v DiRROS: 05.02.2026; Ogledov: 629; Prenosov: 209 |
