Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Inštitut Irris za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja) .

1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Teaching vision-language models semiotics : toward a socio-semiotic framework for multimodal AI
Matej Martinc, Jan Babnik, 2025, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: vision-language models, multimodal models
Objavljeno v DiRROS: 26.01.2026; Ogledov: 304; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (803,06 KB)

2.
Kako je ujetništvo spremenilo družinsko življenje : primer deportirancev iz Julijske krajine v Jugoslavijo po drugi svetovni vojni
Urška Lampe, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Članek obravnava individualne in socialne posledice vojnega ujetništva na primeru italijanskih vojnih ujetnikov v Jugoslaviji, s poudarkom na usodi tistih, ki so bili internirani v Sloveniji (večina teh so bili t. i. deportiranci iz Julijske krajine). Na podlagi dostopne spominske literature, arhivskih virov in ustnih pričevanj je namen članka razumeti, če in kako je izkušnja ujetništva vplivala na socialno in družinsko življenje ujetnikov in njihovo reintegracijo v družbo po povratku v domovino. Ker so bili ti spomini v prvih letih in desetletjih pogosto potisnjeni v pozabo, je namen članka tudi izpostaviti pomen ustne zgodovine in empatije pri obravnavi travmatičnih dogodkov ter namesto pisanja o travmi (writing about trauma) pričeti pisati travmo (writing trauma).
Ključne besede: druga svetovna vojna, vojni ujetniki, italijanski vojni ujetniki, deportacije, Julijska krajina, Jugoslavija, druga svetovna vojna, spomini, travme, družine, ustna zgodovina, socialna zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 22.01.2026; Ogledov: 284; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Spomin in pozaba v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni : primer taborišča Borovnica v Sloveniji
Urška Lampe, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek obravnava spomin in pozabo na taborišče Borovnica v Sloveniji, v katerem so bili po koncu druge svetovne vojne zajeti italijanski ujetniki, v glavnem tisti, ki so bili aretirani v Julijski krajini ob koncu vojne maja 1945. Spominska naracija na taborišče je postavljena v širši jugoslovanski in evropski kontekst kulture spominjanja ter obravnavana v daljšem časovnem obdobju (od leta 1945 pa vse do danes). Tekom raziskave smo ugotovili, da se je že v času delovanja taborišča nad domačini vzpostavil režim strahu, zato v letih in desetletjih po vojni domačini o taborišču in dogajanju v njem niso govorili. Kljub družbeno-političnim spremembam po letu 1991 in okoliščinam, ki so omogočile odpiranje problematičnih vprašanj in spominov iz časa druge svetovne vojne, se o taborišču tudi tedaj ni pričelo govoriti. Na podlagi obravnavanega primera ugotavljamo, da prekinitev kolektivne amnezije ni enostranski proces. Poleg temu naklonjenih družbeno-političnih okoliščin se morata želja in potreba po prekinitvi molka pojaviti znotraj skupnosti, ki je bila prisiljena v pozabo. Danes je spomin na taborišče postal integralni del lokalnega kolektivnega spomina, kljub temu, da nekateri še vedno neradi govorijo o tem obdobju.
Ključne besede: kolektivni spomin, pozaba, kultura spominjanja, druga svetovna vojna, svetovna vojna 1939-1945, italijanski ujetniki, taborišče Borovnica, Jugoslavija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.01.2026; Ogledov: 306; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
The repatriation of Italian prisoners of war from Yugoslavia after the second world war, 1945-7
Urška Lampe, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Despite the issue of Italian prisoners of war during the Second World War receiving some significant attention, the fate of those prisoners held by the Yugoslav state has not yet been thoroughly examined. This is largely a consequence of the lack of sources, which is also why this issue has been treated superficially in the literature. The present article aims to fill this gap, focusing in particular on the repatriation of Italian prisoners of war held in Yugoslavia after the Second World War. Employing material from archives in the UK, Italy, Serbia, Slovenia and Switzerland, the author will reconstruct the process of repatriation by delving into international diplomatic circumstances and Italo-Yugoslav relations, as well as the political and ideological dynamics which affected the fate of those prisoners. The study will also provide a count of the number of Italian prisoners of war in Yugoslavia, which up to this point has been unclear.
Ključne besede: Italy, Italian prisoners of war, repatriation, Second World War, Yugoslavia
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 305; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (214,27 KB)

5.
Deportacije iz Julijske krajine v Jugoslavijo, 1945-1954 : diplomatski in socialni vidiki
Urška Lampe, 2023, znanstvena monografija

Povzetek: V monografiji so predstavljeni najbolj relevantni vidiki problema deportacij iz Julijske krajine v Jugoslavijo po drugi svetovni vojni. V njej se prepletata diplomatska in socialna zgodovina, uporabljeni so najnovejši metodološki pristopi in analize, ki temeljijo na bogatem naboru virov. S tega vidika je tematika pomembna ne samo za slovensko-italijanski prostor, kamor se problem umešča, temveč tudi v mednarodnem merilu, saj izpostavlja pomembne vidike in premisleke o (dolgoročnih) posledicah in travmah, ki jih je za seboj pustila druga svetovna vojna.
Ključne besede: vojni ujetniki, deportacije, ujetniška taborišča, diplomacija
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 340; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (26,63 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Contested memories and the dynamics of remembrance in Slovenia related to the Second World War
Urška Lampe, Gorazd Bajc, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The article illustrates the dynamics of (collective) memory and remembrance related to the Second World War in Slovenia in the period from the beginning of the War to the present. Still today, there is a strong polarization in Slovenian society and especially among political elites about what “really happened,” who was right and who was wrong. During the War, the division arose between two major groups: 1) the members and supporters of the National Liberation Struggle (NLS), the so-called Liberation Front [Osvobodilna fronta], i.e. the Partisans; 2) those who collaborated with the occupying forces, especially the Slovenian Home Guards [Slovensko domobranstvo], and their supporters. The contribution is framed by the propaganda that was shaped during the War, by the collective memories that were consolidated during the period of Socialist Yugoslavia and the contested memories that emerged after the independence of Slovenia in 1991. All these facilitated and created the divided memory that is even now evident in Slovenia. The historical analysis is based on newspaper articles and other publications published during the war and in the years following the war by both groups. Furthermore, to understand the turn after the independence of Slovenia, the authors also analyze the Interim report of the Commission of Inquiry into the investigation of post-war massacres, legally questionable trials, and other such irregularities, which took place in Slovenia between 1993 and 1996. The article raises the question of how to alleviate the bifurcated situation to look forward with more optimism to a more nuanced view of the Second World War. Based on previous research, the authors argue that a “middle voice” approach can—in the long run—lead to a more constructive dialogue in Slovenia.
Ključne besede: cultural memory, collective memory, contested memories, Second World War, national liberation strugle, Slovenian home guards, Slovenia, Yugoslavia
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 319; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (284,78 KB)

7.
Tajna misija Josipa Smodlake v Rim : prvi poskus neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, oktober 1945–januar 1946
Urška Lampe, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek obravnava delo Josipa Smodlake, hrvaškega pravnika in diplomata, ki je ob koncu druge svetovne vojne, po navodilih Josipa Broza – Tita in Edvarda Kardelja, odpotoval na tajno misijo v Rim. Namen misije je bil, da Smodlaka presodi ali bi lahko prišlo do neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo glede vprašanja nove meje ter predvsem pripadnosti Trsta. Kot se je izkazalo, je bila njegova pot brez uspeha, saj do sporazuma ni prišlo. Nobena od vpletenih strani namreč ni bila pripravljena popuščati. Medtem ko Italija ni priznavala zločinov storjenih v času druge svetovne vojne ali se zanje vsaj pokesala, Jugoslavija ni bila pripravljena sprejemati pogojev s strani Italije, ki je vztrajala na tem, da se najprej razreši vprašanje deportacij iz Julijske krajine. S propadom misije Josipa Smodlake, ki je trajala od oktobra 1945 do januarja 1946, je torej propadel tudi prvi poskus neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo.
Ključne besede: zgodovina Jugoslavije, druga svetovna vojna, Julijska krajina, deportacije, Jugoslavija, Italija, diplomacija
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 279; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Some methodological reflections on oral history in the borderlands: : a Slovene-Italian case study
Urška Lampe, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The article proposes some methodological reflections on doing oral history in borderland areas, starting from the case study of the Slovene-Italian borderland. It elaborates on some mistakes and difficulties the author has faced when conducting interviews in the Slovene-Italian borderland. She reflects on various challenges and obstacles, from language to terminology and conflicting collective narratives. She concludes that, as in any oral history project, as well as in borderland areas, it is important to create a relaxed atmosphere that allows for an open discussion of issues of the shared past. In a space often full of conflicting narratives and memories this is not always easy, and it is probably easier for those who are several generations distant from the events. However, the key elements of such an interview are creating an atmosphere of mutual respect and honesty and especially to (patiently) listen to the narrator, without judgement.
Ključne besede: oral history, borderlands, border history, collective memory, practices of memory, contested past, Slovene-Italian border, slovene historiography
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 286; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
War-time memories and fairy tales: : the case study of Angelo, an Italian World War Two prisoner of war in Yugoslavia
Urška Lampe, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: This contribution explores the story of Angelo, an Italian Second World War veteran who, after experiencing war and escaping captivity in Yugoslavia, finally reached Trieste in 1946, where he met his future wife. It took him nearly 15 years to heal from his harrowing wartime trauma. Between 2021 and 2023, while collecting oral testimonies, I interviewed his son Sergio and grandson Ruben. The central subject of those interviews was the war-time period and the fairy tales that Angelo used to tell his son (and later his grandson) in the evenings, inspired by his war experiences. By recounting his war experiences in a metaphorical and child-friendly manner, these tales were not only imaginative and captivating for the child, but also served a profound purpose: they were (1) a way to communicate his memories and experience to the following generations; (2) a means to cope with his experiences and past; (3) a tool to socialise and educate his son, transmitting moral norms, social memories and preparing him for life in society.
Ključne besede: second world war, Yugoslavia, prisoners of war, fairy tales, trauma, socialisation, transgenerational transmission of memory
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 308; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Uporaba metodologije "srednjega glasu" kot način premostitve konfliktnih naracij : primer raziskave o deportacijah iz Julijske krajine v Jugoslavijo po drugi svetovni vojni
Urška Lampe, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V pričujočem prispevku avtorica na primeru svoje raziskave o deportacijah iz Julijske krajine v Jugoslavijo po drugi svetovni vojni analizira metodologijo "srednjega glasu" in njene znanstveno-raziskovalne ter družbene učinke. Več kot desetletje trajajoča raziskava je zajemala zbiranje in poglobljeno analizo številnih arhivskih virov ter metodologijo ustne zgodovine, pa tudi pridobivanje in analiziranje ustnih pričevanj in drugih egodokumentov. Uporabila je torej metodologijo "srednjega glasu", kjer je resnica nujen, ne pa tudi zadosten del zgodovinopisja. Tak pristop se je izkazal kot zelo pozitiven za naratorje, ki so dobili priložnost neobremenjeno spregovoriti o svoji preteklosti in izkušnji, hkrati pa so dobili nekatere odgovore, ki so jih morda že leta iskali.
Ključne besede: ustna zgodovina, deportacije, obmejni prostor, Slovenija, Italija
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 263; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (577,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.86 sek.
Na vrh