2851. Wood species of the Central African republic : ash and silica contentNiko Torelli, Mitja Piškur, Vesna Tišler, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izmerjena je bila vsebnost pepela in silicijevega dioksida za 28 tropskih afriških listavcev in ene enokaličnice (Dracaena mannii). Vsebnost pepela je močno variirala. Večina zabeleženih vrednosti se je gibala med 0,3-1,4 %. Najvišja vrednost je bila zabeležena pri Desplatsia floribunda (4,54 %) in najnižja pri Pachyleasma tessmannii (0,07 %). Pri večini vrst je bil SiO2 določen le v sledeh (manj kot 0,01 %). Njegova vsebnost nad 0,1 % je bila izmerjena le pri Gambea beguei (0,128 %) in Manilkara fouilloyana (0,138 %).
Ključne besede: centralnoafriške lesne vrste, vsebnost pepela, vsebnost silikatov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4083; Prenosov: 1881
 Celotno besedilo (166,89 KB) |
2852. The impact of business informatics develpoment on business operations in Slovenian wood industry companiesJože Kropivšek, Leon Oblak, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: The rapid development of business informatics is greatly influencing (global) business environment formation, while informatisation of business has, at the same time, a significant impact on assuring adapted business operations due tothis (changeable) environment. Informatics is closely connected with almost every (business) field in companies. Thus, the theoretical analysis in the article shows business (and production) informatics course of development and its impact on business operations in (also) Slovenian wood industry companies.A practical analysis in those companies was made with the aid of theopinion pool method in the years 2000 in 2003. The major deficiencies were established first of all in the (contentual) coverage of business processes bythe information system. However, information technology in these companies seems to be relatively up-to-date. According to those (established) deficiencies, possible solutions were indicated to solve the current situationin Slovenian wood industry companies, which was one of the main objectives of the performed research.
Ključne besede: poslovna informatika, poslovni informacijski sistemi, lesnoindustrijsko podjetje, Slovenija, business informatics, business information systems, wood industry firms, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4464; Prenosov: 1945
Celotno besedilo (281,08 KB) |
2853. Modelna napoved trendov lesnih zalog v odvisnosti od jakosti redčenj in proizvodne dobeJanez Krč, Boštjan Košir, 2003, izvirni znanstveni članek Ključne besede: pridelava lesa, načrtovanje, ekološki vidik, napoved, računalniška simulacija, razvoj gozdnega sestoja, model
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4368; Prenosov: 1844
Celotno besedilo (117,08 KB) |
2854. Varnost pri delu v državnih gozdovih Slovenije leta 2001Marjan Lipoglavšek, Anton Poje, 2003, strokovni članek Ključne besede: državni gozdovi, gozdarska družba, varstvo pri delu, delovna nezgoda, pogostnost, resnost nezgod, žarišča
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4677; Prenosov: 1936
Celotno besedilo (110,97 KB) |
2855. Presoja različic omejitev rabe strojne sečnje lesa z vidika terenskih in sestojnih razmer v SlovenijiJanez Krč, Boštjan Košir, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku avtorja predstavljata metodo in rezultate študije o možni uporabi strojne sečnje lesa v Sloveniji. Študija je bila narejena z računalniškim modelom, pri katerem smo za vplivne dejavnike uporabili razpoložljive digitalne podatke, od katerih je v največji meri odvisna možnost izvedbe strojne sečnje lesa. Analizirali smo različice strogosti upoštevanja pogojev za izločanje primernih površin. Rezultati študije kažejo, da so velike možnosti povečanja ocene površin kot primerne za rabo strojne sečnje na strmejših terenih ter v sestojih z večjim deležem listavcev.
Ključne besede: strojna sečnja, primernost terena in sestojev, model, količine možnih sečenj
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4302; Prenosov: 1906
Celotno besedilo (310,99 KB) |
2856. Genetska diferenciacija avtohtonih populacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) v Sloveniji, ugotovljena z analizo izoencimovGregor Božič, Monika Konnert, Mitja Zupančič, Hojka Kraigher, Ivan Kreft, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskava obravnava genetsko diferenciacijo 22 populacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) z njenih naravnih rastišč v Sloveniji in 4 na Hrvaškem z analizo izoencimskih genskih označevalcev. Razlike med populacijami smo ocenili z genetskimi razdaljami po Gregoriusu (1974) za 15 polimorfnih genskih lokusov. Vrednosti genetskih razdalj se gibljejo med 0,021 in 0,073 (v Sloveniji do 0,063). Izoencimska genetska diferenciranost smreke je razmeroma majhna. Rezultati hierarhične klasifikacije nakazujejo geografsko odvisno združevanjepopulacij v dve skupini: alpsko skupino s Trnovskim gozdom in osrednje dinarsko skupino. Skupini se na območju Snežnika tudi prekrivata.
Ključne besede: Picea abies (L.) Karst, izoencimi, genetska diferenciacija, varstvo gozdnih genskih virov, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4335; Prenosov: 2034
Celotno besedilo (720,64 KB) |
2857. Ovrednotenje vegetacijske primernosti habitata ruševca (Tetrao tetrix L.) na PohorjuJurij Gulič, Marijan Kotar, Miran Čas, Miha Adamič, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ruševec se na Pohorju (severno-vzhodna Slovenija) pojavlja na grebenskih legahv zahodnem delu pogorja. V rastitvenih sezonah 2000 in 2001 smo napravilipopis aktivnosti sub-populacij na šestih znanih rastiščih in tako izločili ploskve potencialnega habitata. Na njih smo raziskovali odločilne vegetacijske strukture. V primerjavo sta vključeni tudi dve opuščeni rastišči.Vse popisne ploskve (400x400m) so bile razdeljene na 256 osnovnih ploskvic. Ugotavljamo, da so štiri aktivna rastišča. med seboj relativno homogena, od njih pa se jasno ločita obe opuščeni rastišči. Razlike med srednjimi vrednostmi ocenjevanih značilnosti vegetacijskih tipov (pokrovnost borovnice, brusnice, jesenske vrese, zeliščne plasti, delež travišč in traviščv zaraščanju, grmovne plasti, sklep krošenj smreke in jerebike v drevesni plasti ter mravljišč) so statistično značilne. Trend upadanja abundance ocenjevanih značilnosti habitata je opazen od zahoda do opuščenih rastišč na vzhodu, od zaledja stabilne alpske populacije proti robu ob subpanonskem fitogeografskem območju. Pokrovnost borovnice na aktivnih rastiščih je 19%, na opuščenih 5%, pokrovnost zeliščne plasti ocenjevanih vrstje 38%, na opuščenih 11%, število mravljišč je 13,7/ha, na opuščenih rastiščih 8/ha. Primerjava med vegetacijskimi tipi je pokazala, da so najprimernejši habitati na mestih, kjer se prepletajo barjanski ekosistemi (12%), travišča (15%), zaraščajoča travišča (41 %), gozd (31 %) in vodne površine (1 %), vendar ob pogoju, da območje ni v nadaljnjem zaraščanju in ni preveč obljudeno.
Ključne besede: ruševec, Tetrao tetrix L., rastiščne značilnosti, habitatske zahteve, gozdna meja, vegetacijski popisi, zaraščanje planj, varstvo narave, Centralne Alpe, Pohorje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4515; Prenosov: 1932
Celotno besedilo (1,33 MB) |
2858. |
2859. Changes of ashwood pH-value during conventional dryingAleš Straže, Sandi Torkar, Vesna Tišler, Željko Gorišek, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: Changes of pH of sawn wood during conventional drying were studied. Green ashwood boards (Fraxinus excelsior L.), 25.4 mm in thickness, were exposed to 1 month air drying and to kiln drying using 7 schedules, reached by varying temperature (20°C, 30°C and 65°C) and relative air humidity (33% to 90%). Wood samples for pH and moisture content (MC) determination were taken in successive time interval at 3 board`s depths (1/10, 1/3 and 1/2 of thickness).MC was established gravimetrically. pH-value determination of solid wood water system by suspending wood dust into distilled water was used. The lowest used temperature and duration of drying procedure had not significant influence on wood pH. Wood acidification was confirmed at higher drying temperatures (30°C and 65°C), particularly with lower drying rates and prolongation of the procedure. Among all the factors, drying temperature had the greatest impact on the pH-value of wood.
Ključne besede: ash-wood, pH-value, drying, drying conditions
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4255; Prenosov: 1881
Celotno besedilo (279,40 KB) |
2860. Okužba s pripravki CCB zaščitenih izpranih lesnih vzorcev z glivami razkrojevalkami lesaMiha Humar, Franc Pohleven, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: Les, zaščiten s pripravki CCB, je odporen proti trohnjenju. Vendar v zadnjih letih opažamo, da se na lesu, impregniranem s CCB, pojavljajo okužbe z glivami, tolerantnimi na Cu. V raziskavi smo opazovali preraščanje in penetracijo hif na zaščitenih vzorcih, izpostavljenim glivam razkrojevalkam, in osvetlili vpliv izpiranja na kolonizacijo. Vzorce smo izdelali iz beljave smrekovine (Picea abies) in jih impregnirali s 5 % raztopino CCB v skladu s standardom SIST EN 113. Del kondicioniranih vzorcev smo izpirali po standardu SIST EN 84. V tretjino izpranih in neizpranih vzorcev smo vzdolžno zvrtali luknjo in vanjo vstavili palčko (r = 1,5 mm, l = 25 mm). Nato smo odprtino zatesnili z epoksidnim premazom. Sterilizirane impregnirane in neimpregnirane vzorce smo izpostavili dvema na baker tolerantnima sevoma (Antrodia vaillantii in Leucogyrophana pinastri) in dvema na baker občutljivima izolatoma (Poria monticola, Gloeophyllum trabeum). Po izpostavitvi smo iz vzorcev previdno odstranili palčko in jo postavili na sterilno hranilno gojišče, kjer smo dva tedna opazovali prisotnost hif. Stopnjo kolonizacije smo ovrednotili tudi z merjenjem CO2. Po 16 tednih izpostavitve smo ugotovili še izgubo mase izpostavljenih vzorcev. Neimpregnirane vzorce so najhitreje prerasle hife glive G. trabeum. Po drugi strani pa pri vzorcih, impregniranih s CCB, na palčkah tudi po 12 tednih izpostavitve nismo zasledili prisotnosti hif. Prodiranje hif pri izpranih impregniranih vzorcih je bilo bistveno hitrejše. Menimo, da je razlog za intenzivnejšo kolonizacijo izpranih vzorcev, impregniranih s CCB, izprani bor, ki v nižjih koncentracijah ni zaviral preraščanja micelija.
Ključne besede: toleranca na baker, CCB, les, glive razkrojevalke, bor, izpiranje, preraščanje, aspiracija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4336; Prenosov: 1888
Celotno besedilo (232,11 KB) |
