Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "fulltext" AND "organization" (Slovenian Forestry Institute) .

31 - 40 / 3793
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
32.
33.
34.
35.
Kartiranje in vrednotenje ekosistemskih storitev na Jelovici : projekt JeloviZa
Anže Japelj, 2023, treatise, preliminary study, study

Keywords: ekosistemske storitve, vrednotenje, kartiranje, Jelovica, kaskadni model
Published in DiRROS: 26.01.2024; Views: 169; Downloads: 0

36.
37.
38.
Patogenost izolatov izbranih vrst gliv na Pinus sylvestris L. IN P. nigra Arnold
Ana Brglez, Barbara Piškur, Nikica Ogris, 2023, original scientific article

Abstract: Na sadikah rdečega in črnega bora smo testirali patogenost osmih izbranih izolatov gliv (Corinectria fuckeliana, Diaporthe eres, Diplodia pinea, Fusarium sp. 1 in 2, Fusicolla sp., Nectria dematiosa in Tympanis sp.), ki smo jih izolirali iz obolelih borovih dreves v Sloveniji v letih 2020 in 2021. Inokulirali smo skupno 115 sadik borov (vključno s kontrolo), periodično smo preverjali njihovo zdravstveno stanje in ob prvih znakih sušenja opravili reizolacije iz robov nastalih nekroz. Reizolacije so bile uspešne le v primeru inokulacije z vrstami gliv Diplodia pinea, Diaporthe eres in Fusarium sp. 2. Povprečna dolžina nekroz sadik rdečega bora, inokuliranih z D. pinea, Di. eres in Tympanis sp., se je statistično značilno razlikovala od kontrolnih sadik (p < 0,05). Pri sadikah črnega bora pa so se za statistično značilne izkazale povprečne dolžine nekroz pri kontroli in inokulacijah z glivama D. pinea in Tympanis sp. (p < 0,05).
Keywords: test patogenosti, reizolacije, Pinus sylvestris, rdeči bor, Pinus nigra, črni bor
Published in DiRROS: 25.01.2024; Views: 355; Downloads: 136
.pdf Full text (2,17 MB)
This document has many files! More...

39.
Ocenjevanje kakovosti zraka na izbranih lokacijah v Mežiški dolini z uporabo epifitskih lišajev
Samar Al Sayegh-Petkovšek, Teja Sterže, Helena Poličnik, 2023, original scientific article

Abstract: Na 12 izbranih lokacijah v Mežiški dolini smo spomladi leta 2022 opravili popis epifitskih lišajev z uporabo slovenske metode SI in nemške metode VDI. Z obema metodama se ocenjuje kakovost zraka na podlagi obstoječih rastnih tipov steljk in vrst epifitskih lišajev, na katere vplivajo predvsem plinasta onesnažila v zraku. Dodatno smo določali tudi indekse toksitolerance. Skupaj smo na prostostoječem drevju evidentirali 34 vrst epifitskih lišajev; 25 v Zgornji Mežiški dolini in 27 vrst epifitskih lišajev v Spodnji Mežiški dolini. Na podlagi izračuna povprečnega indeksa toksitolerance za posamezno lokacijo smo ugotovili, da na vseh lokacijah prevladujejo vrste, ki so manj občutljive za onesnaževanje. Največji indeks zračne čistosti, določen po metodi VDI, je bil izračunan za lokacijo Lom, sledita lokaciji Žerjav in Tolsti vrh, kjer smo evidentirali tudi največje število vrst lišajev. Stanje lišajske vegetacije na vseh obravnavanih lokacijah je primerljivo in kaže, da so lokacije srednje obremenjene s plinastimi onesnažili. V ospredje lahko postavimo lokaciji Dolgo Brdo in Preški vrh, kjer je izpostavljenost plinastim onesnažilom velika do zmerna; na lokaciji Dolgo Brdo pa je bila tudi obrast lišajev revna. Izračunani indeksi zračne čistosti so sicer pokazali, da je kakovost zraka v Zgornji Mežiški dolini nekoliko boljša kot v Spodnji Mežiški dolini, vendar razlike niso statistično značilne.
Keywords: epifitski lišaji, kartiranje, bioindikatorji, onesnažen zrak, Mežiška dolina
Published in DiRROS: 25.01.2024; Views: 556; Downloads: 150
.pdf Full text (2,79 MB)
This document has many files! More...

40.
Citizen science is a vital partnership for invasive alien species management and research
Michael J.O. Pocock, Tim Adriaens, Sandro Bertolino, René Eschen, Franz Essl, Philip E. Hulme, Jonathan M. Jeschke, Helen E. Roy, Heliana Teixeira, Maarten De Groot, 2023, original scientific article

Abstract: Invasive alien species (IAS) adversely impact biodiversity, ecosystem functions and socio-economics. Citizen science can be an effective tool for IAS surveillance, management and research, providing large datasets over wide spatial extents and long time periods, with public participants generating knowledge that supports action. We demonstrate how citizen science has contributed knowledge across the biological invasion process, especially for early detection and distribution mapping. However, we recommend that citizen science could be used more for assessing impacts and evaluating the success of IAS management. Citizen science does have limitations and we explore solutions to two key challenges: ensuring data accuracy and dealing with uneven spatial coverage of potential recorders (which limits the dataset’s ‘fit for purpose’). Greater co-development of citizen science with public stakeholders will help us better realise its potential across the biological invasion process and across ecosystems globally while meeting the needs of participants, local communities, scientists and decision-makers.
Keywords: biosecurity, community science, invasion continuum, invasive alien species, monitoring, volunteers
Published in DiRROS: 25.01.2024; Views: 179; Downloads: 104
.pdf Full text (3,81 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.8 sec.
Back to top