2861. Isolation and characterization of essential oils from the cones of Norway spruce (Picea abies Karst.), European larch (Larix decidua Mill.) and Scots pine (Pinus sylvestris L.)Janja Zule, Vesna Tišler, Andrej Žurej, Niko Torelli, 2003, original scientific article Abstract: Preučevana je bila ekstrakcija eteričnih olj iz svežih storžev navadne smreke, rdečega bora in evropskega macesna ter njihova kemijska karakterizacija z metodo plinske kromatografije. Identificirani so različni monoterpeni in določene njihove relativne koncentracije. Ovrednotene so tudi vsebnosti višjih terpenov in podane razlike v kemijski sestavi posameznih eteričnih olj.
Keywords: navadna smreka, rdeči bor, evropski macesen, eterična olja, terpeni, kemijska karakterizacija, plinska kromatografija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4705; Downloads: 1989
 Full text (404,97 KB) |
2862. Differentiation of last formed tracheids in wood of silver firs (Abies alba) having various cambial productivityJožica Gričar, Aleš Straže, Katarina Čufar, 2003, original scientific article Abstract: To examine the state of differentiation of the last tracheids formed in wood and the duration of cambial activity, samples of wood and cambium were taken from mature silver fir (Abies alba) trees having various cambial productivity.Semi-thin cross-sections of wood sampled in July and October, 1999, were stained with toluidine blue and observed under a light microscope. In July, three different phases of current annual xylem growth ring formation were found, as a result of various cambial tree productivity. In October, the cell divisions in the cambium were completed in all investigated trees, while the process of differentiation was not entirely completed in trees with a more productive cambium. The number of undifferentiated tracheids was higher in trees having a more productive cambium. In these trees, the cambial activity and the differentiation ended later. In declining trees, the number of cells produced by the cambium was lower and the duration of cambial activity was shorter.
Keywords: navadna jelka, Abies alba, les, traheide, kambijeva aktivnost, diferenciacija, wood, silver fir, tracheids, cambial activity, differentiation
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4357; Downloads: 1972
Full text (119,73 KB) |
2863. Pregled vsebnosti Cd, Hg, Pb in As v trosnjakih evropskih vrst gliv iz gozdne krajineSamar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, 2011, review article Abstract: Kadmij (Cd), živo srebro (Hg), svinec (Pb) in arzen (As) so kovine, ki se naravno ali kot posledica človekove dejavnosti pojavljajo v okolju, tudi v gozdni krajini, kjer so rastišča številnih evropskih vrst gliv. Namen članka je bil pripraviti pregled vrst in količin izbranih kovin v trosnjakih gliv terprimerjati lastne raziskave, opravljene v različno onesnaženih območjih v Sloveniji (Zgornja Mežiška, Šaleška in Poljanska dolina), s podatki evropskih raziskav. Vsebnosti kovin v trosnjakih gliv iz neonesnaženih območij pravilomanajdemo v naslednjih intervalih: <0,5 mg/kg suhe teže (Cd), < 0,5 mg/kg do 10 mg/kg suhe teže (Hg), < 0,5 mg/kg do 5 mg/kg suhe teže (Pb) in < 0,5 mg/kg do 1 (2) mg/kg suhe teže (As). Na podlagi pregleda vsebnosti izbranih kovin v trosnjakih gliv ugotavljamo, da sta problematični kovini predvsem Cd in Hg. Omenjeni kovini lahko dosegata velike vsebnosti celo v glivah, ki rastejo v neonesnaženih območjih. Za vse analizirane kovin je značilno, da v trosnjakih gliv iz močno onesnaženih območji dosegajo velike, celo ekstemne vsebnosti, ki nekajkrat prekoračujejo vsebnosti iz neonesnaženih območij. Upoštevaje primerjavo z evropskimi raziskavami ugotavljamo, da je Zgornja Mežiška dolina obremenjena s Pb in Cd, Šaleška dolina pa s Cd in As.
Keywords: Cd, Pb, Hg, As, makromicete, trosnjaki gliv, pregled
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4507; Downloads: 1898
Full text (485,54 KB) |
2864. Obremenjenost trosnjakov užitnih vrst gliv iz Šaleške in Zgornje Mežiške doline z izbranimi kovinami (Cd, Hg, Pb, As), s poudarkom na oceni tveganja za prehranjevanje ljudiSamar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, 2011, original scientific article Abstract: Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As smo izmerili v trosnjakih različnih vrst gliv iz okolice nekdanje topilnice svinca (Zgornja Mežiška dolina) in največjega termoenergetskega objekta v Sloveniji (Šaleška dolina) z namenom, da napravimo primerjavo med obema območjema ter drugimi evropskimi raziskavami in ocenimo tveganje za zdravje ljudi zaradi prehranjevanja s trosnjaki užitnih vrst gliv. V Šaleški dolini odsvetujemo uživanje poljskega in hostnega kukmaka, poletnega gobana ter vijoličaste bledivke, v Zgornji Mežiški dolini pa jesenskega gobana, betičaste prašnice, brezovega turka, sivorumene mraznice in orjaškega dežnika. Za nekatere vrste gliv predlagamo omejitve pri njihovem uživanju. Med analiziranimi kovinami je Cd najbolj problematičen v obeh raziskovalnih območjih, saj ravno vsebnost Cd največkrat zmanjšuje dopustno količino zaužitih trosnjakov gliv. zaradi prepoznanega tveganja za zdravje ljudi predlagamo vzpostavitev biomonitoringa v degradiranih območjih v Sloveniji, kjer podobnih raziskav še ni bilo (Jesenice, Celjska kotlina), in v tradicionalno nabiralniških območjih (Pokljuka, Smrekovec).
Keywords: Cd, Hg, Pb, As, trosnjaki gliv, ocena tveganja, Šaleška dolina, Zgornja Mežiška dolina
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4480; Downloads: 1941
Full text (675,67 KB) |
2865. Les - skladišče ogljikaIgor Lipušček, Vesna Tišler, 2003, review article Abstract: V prispevku je predstavljeno globalno gibanje ogljikovega dioksida, ki je zaradi velikih količin najpomembnejši toplogredni plin. Preučevali smo ogljikov cikel in možnosti za njegovo podaljšanje, kjer smo analizirali mehanizme, ki ogljikov dioksid odstranjujejo iz ozračja in ga za daljše časovno obdobje vežejo v trdne substance. Osredotočili smo se na ponor ogljikovega dioksida v lesno biomaso in skladiščenje ogljika v lesu. Na osnovi podatkov za delež komponent lesa in s kemijsko analizo komponent smo izračunali delež ogljika v lesu in ekvivalentno količino ogljikovega dioksida, ki je bila v procesu fotosinteze porabljena za nastanek 1 kg lesne materije. Ugotovili smo, da se za nastanek 1,0 kg absolutno suhega lesa v procesu fotosinteze iz atmosfere povprečno porabi 1,8 kg ogljikovega dioksida.
Keywords: ogljikov cikel, ogljikov dioksid, ponor ogljika, les
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4351; Downloads: 1955
Full text (370,05 KB) |
2866. |
2867. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2014 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v l. 2014 v skladu s pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Primož Simončič, Marko Kovač, Matjaž Čater, Tom Levanič, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Matej Rupel, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Urša Vilhar, Daniel Žlindra, 2015, final research report Keywords: varstvo gozdov, monitoring, osutost, prirastek, poročilo
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2932; Downloads: 805
Full text (9,78 MB) |
2868. Manual for inventory of selected forest habitat types 91E0 and 91F0 along Mura riverMarko Kovač, Boštjan Mali, Jure Žlogar, Špela Planinšek, Saša Vochl, Alison Irene Shimer, 2015, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3161; Downloads: 699
Full text (9,97 MB) |
2869. Boniteta gozdnih rastišč na jugovzhodnem slovenskem gorskem krasuMartin Čokl, 1967, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdarstvo, gozdna rastišča, Slovenija, Kras, bonitete, gorski Kras, drevesni prirastek
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2571; Downloads: 673
Full text (1,25 MB) |
2870. Pojav resonance v prosto vrtečih se krožnih žagnih listihBojan Bučar, Miran Merhar, 2003, original scientific article Abstract: V članku je prikazana analiza aerodinamičnega vzbujanja prosto vrtečega se krožnega žagnega lista. Ko se krožni žagni list prosto vrti, se zrak v pazdušnem prostoru ozobljenega dela orodja pri prehodu rezila loči od njegovihmejnih bočnih površin in tvori spremenljivo valovito brazdo oziroma turbolentni tok zraka. Posledica časovno spremenljivega turbolentnega toka je nastanek spremenljivega tlaka zraka ob površnah rezila, kar predstavlja aerodinamično vzbujanje žagnega lista. Za pojav prečnega resonančnega nihanja orodja ne zadošča zgolj aerodinamično generirana vzbujevalna sila s primerno frekvenco. Poleg omenjenega pogoja morata biti namreč izpolnjena še dodatna pogoja, in sicer morajo biti vzbujevalne tlačne razlike okoliškega zraka primerno velike, dušilne sposobnosti materiala nosilnega telesa žagnega lista pa dovolj majhne. Ugotovili smo, da nikoli nista vzbujena dva ali več lastnih načinov nihanja hkrati in da je prehod iz enega resonančnega stanja v drugega skokovit. Z naraščajočo frekvenco vrtenja se praviloma povečuje tudi območje vrtljajev, v katerem pride do aerodinamične vzbuditve lastnih nihajnih načinov.
Keywords: resonanca, aerodinamično vzbujanje, nihanje krožnih žagnih listov, hrup prosto vrtečih se krožnih žagnih listov, stabilnost krožnih žagnih listov
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4029; Downloads: 1795
Full text (108,01 KB) |
