Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

41 - 50 / 404
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Habitatne značilnosti rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) na Uršlji gori
Žiga Repotočnik, Klemen Jerina, Tomaž Mihelič, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V Sloveniji je bilo opravljenih le nekaj raziskav habitata rastišč divjega petelina. Taka znanja so pomembna pri določitvi in izvajanju ukrepov za ohranitev oziroma povečanje številčnosti vrste. Namen dela je bil ugotoviti sedanjo aktivnost dvajsetih znanih rastišč divjega petelina na Uršlji gori z bližnjo okolico v primerjavi s prejšnjima popisoma (Adamič, 1986; Čas, 2000) in evidentirati potencialna nova. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali so med aktivnimi in opuščenimi rastišči divjega petelina razlike v habitatnih danostih. Popise aktivnosti rastišč smo izvajali po metodi poslušanja pojočih samcev zgodaj zjutraj in beleženja znakov prisotnosti v času rastitve od 1.4. do 20.5. v letih 2019 in 2020. Habitatne značilnosti rastišč smo popisali na treh aktivnih rastiščih in treh opuščenih. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se je število aktivnih rastišč v primerjavi z letoma/če gre samo za ti leti, sicer v letih 1986 in 2000 zelo zmanjšalo (aktivnih le 30 % od vseh znanih). Na rastiščih smo v obeh letih skupno popisali približno trikrat manj aktivnih petelinov, tri neaktivne več ter 2,7-krat manj kokoši kot leta 2000. Iz tega sklepamo, da je na proučevanem območju vrsta ogrožena in lahko v naslednjih nekaj desetletjih izgine z območja, če se bo trend številčnosti še naprej manjšal. Delež opuščenih rastišč je bil večji v gozdovih z nižjo nadmorsko višino (pod 1200 m). Evidentirali nismo nobenega novega rastišča, so se pa centri aktivnih rastišč v primerjavi z zadnjim popisom spremenili v prostoru. Ugotovili smo razlike v habitatnih danostih med obema tipoma rastišč. Za aktivna rastišča je bila značilna velika pokritost tal z zeliščno plastjo (85 %, od tega 24 % jagodičja), več mravljišč, redkejši sklep sestoja (40-60 % zastrte površine), večja vidljivost pri tleh ter večji delež starejših iglastih sestojev v primerjavi z opuščenimi. Vidljivost pri tleh in delež drevesnih vrst glede na naše ugotovitve nista bistveno vplivala na aktivnost rastišč.
Ključne besede: divji petelin, Tetrao urogallus L., Uršlja gora, aktivnost rastišč, habitatne značilnosti rastišč
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 384; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (765,89 KB)

42.
Tokovi okroglega lesa v Sloveniji
Špela Ščap, Nike Krajnc, 2021, strokovni članek

Povzetek: Analize tokov okroglega lesa so pomembno orodje za prikaz stanja gozdno-lesnega sektorja v državi ali regiji. Količina in struktura okroglega lesa, ki ga na leto dobimo iz gozdov, in njegova nadaljnja raba kažejo na stanje sektorja ter nakazujejo možnosti njegovega nadaljnjega razvoja. Tokovi okroglega lesa lahko služijo tudi kot podlaga za oblikovanje različnih scenarijev razvoja gozdno-lesnega sektorja ter za oblikovanje ustreznih politik. Glavni namen članka je predstaviti strukturo proizvodnje okroglega lesa ter njegovo rabo v zadnjih desetih letih. Poseben poudarek je na prikazu zunanje trgovine z okroglim lesom, saj se trendi v zunanjetrgovinski menjavi izrazito spreminjajo. Poleg tega velik delež izvoza okroglega lesa glede na proizvodnjo Slovenijo uvršča na rep evropskih držav. Trenutni trendi nakazujejo povečano domačo predelavo okroglega lesa in ponovno oživitev domače lesnopredelovalne industrije, čeprav je bilo leto 2020 zaznamovano z epidemijo covid-19 in z izrednimi razmerami na domačem in tujem trgu.
Ključne besede: okrogli les, bilanca okroglega lesa, analiza tokov okroglega lesa, zunanja trgovina, poraba okroglega lesa
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 387; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (612,83 KB)

43.
Aktivni lastniki gozdov in njihov prispevek k prehodu v brezogljično družbo
Mitja Skudnik, Polona Hafner, 2021, predgovor, spremna beseda

Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 320; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (423,00 KB)

44.
Upravljanje z mestnimi gozdovi za boljšo kakovost bivanja v mestih
Mitja Skudnik, Polona Hafner, 2021, predgovor, spremna beseda

Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 519; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (45,01 KB)

45.
Kdo so uporabniki ljubljanskih mestnih gozdov?
Živa Bončina, Robert Hostnik, Matjaž Harmel, Klemen Strmšnik, Jurij Kobe, Tina Simončič, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Upravljanje mestnih gozdov terja intenzivnejšo participacijo in uveljavljanje dodatnih metod za vključevanje javnosti v soodločanje o rabi gozdov. V okviru projekta URBforDAN smo s spletno anketo (n=1134) zbrali podatke o uporabnikih mestnega gozda Golovec. Preverjali smo njihovo oddaljenost od Golovca, način prihoda, pogostost in trajanje obiska, najpogostejšo točko vstopa v gozd ter želje o dodatni infrastrukturi. Glede na razlog obiska smo anketirance združevali v skupine in nadaljnje analize izvedli po skupinah uporabnikov (naštete po številčnosti: gorski kolesarji, pohodniki, družine, tekači, kolesarji, sprehajalci domačih živali in drugi). Ugotovili smo, da skoraj 60 % anketirancev obišče Golovec vsaj enkrat na teden, najpogosteje obisk traja 1 do 2 uri. Do gozda večina anketirancev pride peš ali s kolesom, več kot četrtina anketirancev se pripelje z avtomobilom. Največ anketirancev vstopi na Golovec na zahodnem delu (vstopna točka Center Hradeckega). Skupine uporabnikov vstopajo na Golovec različno: na Poligonu Rudnik, bolj odročnem delu Golovca, vstopa največ gorskih kolesarjev, v Štepanjskem naselju največ družin. Skupine uporabnikov se razlikujejo tudi po načinu prihoda v gozd: raba avtomobila in javnega potniškega prometa je najpogostejša pri družinah. Razlike med skupinami so tudi v pričakovanjih do gozda in želeni dodatni infrastrukturi. Rezultati ankete so podlaga za načrtovanje infrastrukture, usmerjanje uporabnikov in urejanje vstopnih točk na Golovec in so bili vključeni v Strateški in Operativni načrt za mestni gozd Golovec.
Ključne besede: mestni gozdovi, participacija, spletna anketa, skupine uporabnikov, rekreacija
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 554; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (447,23 KB)

46.
Strategija razvoja mestnih gozdov Ljubljane
Tina Simončič, Matjaž Harmel, Jurij Kobe, Robert Hostnik, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Klemen Strmšnik, Luka Sešel, Rok Pisek, Dragan Matijašič, 2021, strokovni članek

Povzetek: Strategija razvoja mestnih gozdov Ljubljane opredeljuje vizijo in dolgoročne prioritete celovitega razvoja mestnih gozdov Ljubljane. Strategija je podlaga za upravljanje z mestnimi gozdovi, ki pomembno prispevajo k zagotavljanju zdravega življenjskega okolja za prebivalce in obiskovalce mesta. Strategija izraža/upošteva interes lokalne skupnosti do gozdov v mestu in njegovi neposredni okolici ter prispeva k odgovornemu načrtovanju gospodarjenja z gozdovi za potrebe skupnosti. Strategija je bila na pobudo Mestne občine Ljubljana izdelana v okviru projekta INTERREG URBforDAN za območje mestnih gozdov Ljubljane, torej vseh tistih, ki so po občinskem prostorskem načrtu opredeljeni kot gozdovi z izjemno poudarjenimi socialnimi funkcijami. Namen strategije je spodbuditi različne institucije, nevladne organizacije in posameznike k aktivnejšemu vključevanju v soodločanje o razvoju mestnih gozdov Ljubljane, krepiti zavest o pomenu teh gozdov ter izboljšati podlage za gospodarjenje z gozdovi, ki krepi socialne in ekološke funkcije. V prispevku so podane poglavitne značilnosti Strategije razvoja mestnih gozdov Ljubljane vključno s cilji in usmeritvami. Strategija nastavlja okvirje za sistem organizacijskih, finančnih in drugih ukrepov, s katerim bi lahko izboljšali usklajevanje javnih interesov v urbanem gozdnem prostoru, ki je pretežno v zasebni lasti. Izpostavlja tudi pomen sodelovanja z zasebnimi lastniki za zagotavljanje socialnih funkcij v mestnih gozdovih.
Ključne besede: pomen mestnih gozdov, strateški načrt, upravljanje, Ljubljana, projekt URBforDAN
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 627; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (336,18 KB)

47.
V Sloveniji se povečuje osutost bukove krošnje
Nikica Ogris, Mitja Skudnik, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V zadnjem času po vsej Sloveniji opažamo hiranje navadne bukve (Fagus sylvatica L.). Cilj prispevka je predstaviti dolgoročen trend osutosti krošnje navadne bukve v Sloveniji in pojasniti delež osutosti bukove krošnje s pomočjo podatkov iz popisa povzročiteljev poškodb v okviru vsakoletnega popisa razvrednotenja in poškodovanosti gozdov. Pri tem smo uporabili podatkovno zbirko o spremljanju osutosti in poškodovanosti dreves na M6 stalnih vzorčnih ploskvah (Nivo I) na sistematični mreži 16 % 16 km v obdobju 1993%2020. Rezultati kažejo, da se je povprečna osutost bukove krošnje od leta 1993 do 2020 povečala iz 13,9 % na 32,2 %. Dolgoročen linearen trend je pokazal, da se je povprečna osutost bukove krošnje povečala za 0,63 % na leto. Za trend povprečne osutosti bukve je bilo prelomno izjemno sušno leto 2003, ko se je trend osutosti povečal iz 0,61 % na 0,94 % na leto. Trend večanja osutosti bukve smo zaznali na vseh obravnavanih lokacijah. Ugotovili smo, da se povprečna osutost bukve hitreje veča na jugu in zahodu države. Katastrofalen žledolom leta 2014 je povzročil drastično spremembo povzročiteljev osutosti bukve. V obdobju pred žledolomom leta 2014 so osutost bukove krošnje najbolje pojasnjevale poškodbe zaradi žuželk. Po žledolomu leta 2014 so se povečale poškodbe bukve zaradi žleda, gliv, neposrednih človekovih vplivov (obsežne sanacije žledoloma) in drugih dejavnikov. Žledolom je na bukovih gozdovih pustil trajne posledice, saj so poškodbe zaradi žleda in posledično sanacije vidne še dandanes, kar je razvidno tudi iz popisa povzročiteljev poškodb bukve. V zadnjih dveh letih, 2019%2020, so glive najpomembnejše povzročiteljice poškodb bukve. Po letu 2014 pa se je zmanjšala poškodovanost bukve zaradi žuželk. Natančnih vzrokov za splošno slabšanje zdravstvenega stanja bukve po vsej Sloveniji še ne poznamo.
Ključne besede: Fagus sylvatica, bukev, osutost krošnje, poškodovanost, podnebne spremembe, žledolom, suša
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 648; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (462,16 KB)

48.
Združenje Pro Silva Slovenija ubralo samostojno pot
Anica Simčič, Kristina Sever, 2021, poljudni članek

Ključne besede: društva, Pro Silva Slovenija, sonaravno gospodarjenje, gozdarstvo, gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 534; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (56,69 KB)

49.
Poročilo o udeležbi na 17. konferenci Europaean Art of garden exhibition
Tomaž Hrovat, 2021, poljudni članek

Ključne besede: poročila, European Art of garden Exhibition, posvetovanja
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 458; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (48,92 KB)

50.
Gozd in voda - preplet dveh naravnih virov
Tomaž Hrovat, 2021, poljudni članek

Ključne besede: predavanje, voda, gozdovi, European Art of garden Exhibition, posvetovanja
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 453; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (57,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.92 sek.
Na vrh