Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

301 - 310 / 595
Na začetekNa prejšnjo stran27282930313233343536Na naslednjo stranNa konec
301.
302.
303.
304.
Jože Skumavec - in memoriam
Mitja Zupančič, Andrej Arih, Igor Dakskobler, 2020, poljudni članek

Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1408; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (141,61 KB)

305.
Odziv urbanega drevja na podnebne razmere v mestnem okolju
Borut Sever, Marinka Brglez Sever, 2020, strokovni članek

Povzetek: V urbanem okolju drevesa strukturno in ekološko prispevajo h kakovosti mestnega življenja in predstavljajo pomemben ukrep za prilagajanje podnebnim spremembam. V članku je naveden pregled objav, v katerih so opisane urbane podnebne razmere in okoljski vplivi, ki so jim izpostavljena drevesa v mestnem okolju. Hkrati je v pregledu objav definirana vloga dreves v urbanem okolju, obravnavani pa so tudi dejavniki stresa pri urbanem drevju. Nekaj zbranih informacij opisuje toleranco in fiziološki odziv posameznih drevesnih vrst na podnebne spremembe in nekatere druge dejavnike stresa pri urbanih drevesih. Vključen je tudi opis mehanizmov, ki lahko pripomorejo pri omilitvi učinkov temperaturnega in sušnega stresa v mestnem okolju
Ključne besede: urbana drevesa, podnebne spremembe, temperaturni stres, sušni stres, urbana mikroklima
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1611; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (299,28 KB)

306.
Vpliv sestojne zgradbe na donos medu v Sloveniji
Jan Mihelič, Janez Prešern, Milan Kobal, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V lesni zalogi sestojev smo proučili vpliv količine medonosnih drevesnih vrst na donos medu. Za 70 čebeljih družin v Sloveniji smo uporabili podatke o donosih medu za posamezne drevesne vrste glede na čebelarsko najugodnejša leta in v radiju treh kilometrov od panja in izračunali: a) število čebeljih družin (n), b) gozdnatost (%) ter c) skupno lesno zalogo medonosnih drevesnih vrst (m3 ). Vpliva števila družin na donos medu v panj v večini primerov nismo potrdili (p > 0,05), statistično značilno pa vpliva na donos gozdnega in smrekovega medu. Delež gozda je v pozitivni korelaciji (r > 0,84; p < 0,05) z donosom gozdnega medu v panj. Vpliv količine drevesnih vrst na donos medu v panj lahko statistično značilno (p < 0,05) potrdimo za vse proučevane drevesne vrste, razen za jelko. Pri drugih drevesnih vrstah (razen pri smreki) delež gozda v radiju treh kilometrov od stojišč značilno ne vpliva na donos medu. Glede na dobljene regresijske modele za posamezne medonosne drevesne vrste, med katerimi smo potrdili vpliv lesne zaloge na donos, lahko za vsako lokacijo v Sloveniji napovemo potencialne donose medu. Slednje je uporabno za izbiro lokacije za postavitev čebelnjaka in tudi za določitev lokacije za prevoz čebel na pašo.
Ključne besede: sestojna zgradba, čebelarstvo, lesna zaloga, donos medu
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1797; Prenosov: 509
.pdf Celotno besedilo (481,28 KB)

307.
Naklon terena in poškodbe tal pri pridobivanju lesa
Anton Poje, Martin Ziesak, Matevž Mihelič, Boštjan Hribernik, Vasja Leban, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Naklon terena v kombinaciji s fizikalnimi lastnostmi strojev potencialno vpliva na poškodbe tal pri gozdni proizvodnji. V raziskavi smo z analizo globine kolesnic na dveh objektih ter analizo podatkov programa iFOS ugotavljali vpliv naklona vlak in sečnih poti na globino kolesnic. Poleg tega smo proučili medsebojni vpliv naklona in dejavnikov tal, kot so vlažnost tal ter delež humusa in skeleta, na dopustnost sečnje in spravila s sodobnimi tehnologijami z okoljskega vidika. Rezultati kažejo, da globina kolesnic v realnih razmerah narašča z naklonom prometnic, vendar pa ta vpliv ni statistično značilen. Na podlagi rezultatov ocenjujemo, da je z vidika poškodb tal gozdna proizvodnja brez večjih prilagoditev dopustna pri naklonih terena do 15 %. Po drugi strani pa lahko s prilagoditvami stroja, načina ter organizacije dela (npr. dela v ugodnih talnih razmerah, pri nizki vlažnosti tal, večjem deležu skeleta in humusa) gozdna proizvodnja poteka tudi na večjih naklonih terena.
Ključne besede: gozdarstvo, pridobivanje lesa, gozdna tla, poškodbe tal, kolesnice
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1898; Prenosov: 534
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

308.
Je mogoče pripisati vrednost vsem ekosistemskim storitvam, ki jih nudi gozd?
Mitja Skudnik, Polona Hafner, 2020, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: ekosistemske storitve, gozdovi, posredni pomen gozdov, vrednotenje
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1320; Prenosov: 421
.pdf Celotno besedilo (45,36 KB)

309.
Mala zelena smrekova uš (Elatobium abietinum)
Nina Šramel, 2020, strokovni članek

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
Objavljeno v DiRROS: 09.08.2020; Ogledov: 1549; Prenosov: 444
.pdf Celotno besedilo (172,17 KB)

310.
Smrekova rja (Chrysomyxa abietis)
Ana Brglez, 2020, strokovni članek

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
Objavljeno v DiRROS: 09.08.2020; Ogledov: 1459; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (149,22 KB)

Iskanje izvedeno v 0.71 sek.
Na vrh