Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

21 - 30 / 412
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
In memoriam - Maks Sušek (1932-2022)
Jurij Diaci, 2022, poljudni članek

Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 247; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

22.
Bohinjska kraljica - najdebelejša znana smreka v Sloveniji
Lucija Odar, 2022, poljudni članek

Ključne besede: velika drevesa, najdebelejša smreka, Slovenija, Bohinj
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 267; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (392,80 KB)

23.
Podobe gozdnega revirja
Anton Lesnik, Gal Fidej, Jože Prah, Jože Mori, Jože Kos, Jurij Diaci, Kristina Sever, Marija Imperl, 2022, poljudni članek

Ključne besede: revirni gozdar
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 273; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (522,26 KB)

24.
Nov raziskovalni program P4-0430 Gozdno-lesna veriga in podnebne spremembe: prehod v krožno biogospodarstvo
Jožica Gričar, 2022, poljudni članek

Ključne besede: gozdarstvo, raziskovalni programi
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 240; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (46,14 KB)

25.
O vlogah gozda in gozdarjev
Živan Veselič, 2022, poljudni članek

Ključne besede: funkcije gozdov, pomen gozdov
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 251; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (46,66 KB)

26.
Kako nastajajoči vodni kataster vpliva na določanje hidrološke funkcije gozda?
Milan Kobal, Janez Pirnat, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Sedanji sistem funkcij gozdov, ki ga v osnovi prinaša Zakon o gozdovih iz leta 1993, je potreben nadgradnje, saj je funkcij zelo veliko, njihove vsebine pa se pogosto podvajajo. Ob takratnem prvem kartiranju funkcij gozdov se je gozdarstvo opiralo predvsem na svoje lastne prostorske sloje, zdaj pa so na voljo podrobnejše prostorske zbirke tudi drugih uporabnikov prostora. Oboje je nov izziv za prikazovanje in vsebinsko vrednotenje ukrepov za zagotavljanje trajnosti funkcij gozdov ter prilagojenega gospodarjenja z gozdovi. V prispevku smo obravnavali hidrološko funkcijo gozda, deloma zaradi aktualnih razmer v Slovenij in svetu (poplave, suše), deloma pa zato, ker novejši podatki o vodnem katastru bistveno nadgrajujejo bazo podatkov o vodah. Če kot velikost orisa okrog površinskih voda upoštevamo eno drevesno višino, je to 120.688,64 ha gozdov, kjer bi bila po dosedanjih kriterijih lahko poudarjena hidrološka funkcija gozda. Daleč največ takih gozdov je ob vodotokih, sledijo izviri in mokrotne površine.
Ključne besede: sistem funkcij gozdov, hidrološka funkcija gozda, vodni kataster
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 254; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (273,55 KB)

27.
Tveganja, koristi in upravljanje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v alpskem prostoru : rezultati spletne ankete
Anica Simčič, Ajša Alagić, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Simon Zidar, Aleksander Marinšek, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek predstavlja mnenja in poznavanje tujerodnih drevesnih vrst (TDV) deležnikov, ki pri svojem delu prihajajo v stik s TDV v gozdnih, urbanih in periurbanih območjih v Sloveniji. Mnenja smo pridobili s spletno anketo v letu 2020, ki je bila v okviru projekta ALPTREES del raziskave v vsaki od petih partnerskih držav (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Italija in Francija) alpskega prostora. Analizirali smo odgovore slovenskih deležnikov in tako pridobili informacije o poznavanju, dojemanju in odnosu deležnikov do TDV. S spletnim anketiranjem smo dobili odgovore na vprašanja 120 posameznikov. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da večina anketirancev prepoznava TDV in invazivne tujerodne drevesne vrste (ITDV) v Sloveniji. Na splošno anketiranci menijo, da TDV prinašajo tveganje v alpski prostor. Anketiranci so kot najbolj razširjene TDV ocenili robinijo (Robinia pseudoacacia), veliki pajesen (Ailanthus altissima), pavlovnijo (Paulownia tomentosa), navadno ameriško duglazijo (Pseudotsuga menziesii), rdeči hrast (Quercus rubra) in zeleni bor (Pinus strobus). Med najbolj invazivne TDV uvrščajo robinijo, veliki pajesen, pavlovnijo, octovec (Rhus typhina) in ameriški javor oz. negundovec (Acer negundo). Slaba polovica anketirancev je izrazila srednje veliko zaskrbljenost glede vpliva ITDV, kar četrtina vprašanih pa je zaradi TDV zelo zaskrbljena.
Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, invazivne tujerodne drevesne vrste, alpski prostor, upravljanje, tveganje
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 283; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (431,99 KB)

28.
29.
Trajnostno gospodarjenje z gozdovi in trajnostna oskrba lesnopredelovalnih podjetij z lesom
Mitja Skudnik, Polona Hafner, 2021, predgovor, spremna beseda

Objavljeno v DiRROS: 18.12.2021; Ogledov: 313; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (46,36 KB)

30.
Stanje žagarske panoge v Sloveniji v letu 2019
Špela Ščap, Nike Krajnc, Peter Prislan, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Z raziskavo, opravljeno v letu 2020, smo želeli ugotoviti stanje žagarske panoge v Sloveniji v letu 2019 (t.j. ocena števila obratov, ocena razžagane količine lesa, uporaba ostankov in vpliv pandemije covid-19 na poslovanje). Pred izvedbo raziskave smo iz različnih podatkovnih baz zbrali seznam 1.128 poslovnih subjektov, ki imajo kot C16 (Obdelava in predelava lesa) registrirano primarno ali sekundarno dejavnost. Izpolnjene vprašalnike nam je posredovalo 588 podjetij, od katerih se jih 328 ukvarja z razžagovanjem hlodovine. V letu 2019 je skupna evidentirana količina razžagane hlodovine znašala 1,71 milijona m3, od tega so z 84 % prevladovali iglavci. Žagarski obrati, ki so sodelovali v anketi, so v letu 2019 proizvedli 633.894 m3 žaganega lesa. Proizvodnja žagovine in lesnega prahu je znašala 237.389 ton, kosovnih ostankov pa 252.655 m3. Epidemija nalezljive bolezni covid-19 in ukrepi za njeno zajezitev so v obdobju od marca do maja 2020 (prvi val) vplivali na poslovanje podjetij v primarni lesnopredelovalni industriji; 63 % sodelujočih podjetij v tem sklopu vprašanj je občutilo posledice epidemije.
Ključne besede: žagarstvo, žagan les, žagarski obrat, predelava okroglega lesa, iglavci, listavci
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2021; Ogledov: 397; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (416,31 KB)

Iskanje izvedeno v 0.8 sek.
Na vrh