Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

211 - 220 / 595
Na začetekNa prejšnjo stran18192021222324252627Na naslednjo stranNa konec
211.
Obstoj, branost in kakovost revije Gozdarski vestnik so odvisni od nas vseh
Mitja Skudnik, Polona Hafner, 2022, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: obstoj revije, branost revije, kvaliteta revije, Gozdarski vestnik, strokovne revije, gozdarstvo
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 796; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (44,23 KB)

212.
Trajnostno gospodarjenje z gozdovi in trajnostna oskrba lesnopredelovalnih podjetij z lesom
Mitja Skudnik, Polona Hafner, 2021, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Objavljeno v DiRROS: 18.12.2021; Ogledov: 786; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (46,36 KB)

213.
Stanje žagarske panoge v Sloveniji v letu 2019
Špela Ščap, Nike Krajnc, Peter Prislan, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Z raziskavo, opravljeno v letu 2020, smo želeli ugotoviti stanje žagarske panoge v Sloveniji v letu 2019 (t.j. ocena števila obratov, ocena razžagane količine lesa, uporaba ostankov in vpliv pandemije covid-19 na poslovanje). Pred izvedbo raziskave smo iz različnih podatkovnih baz zbrali seznam 1.128 poslovnih subjektov, ki imajo kot C16 (Obdelava in predelava lesa) registrirano primarno ali sekundarno dejavnost. Izpolnjene vprašalnike nam je posredovalo 588 podjetij, od katerih se jih 328 ukvarja z razžagovanjem hlodovine. V letu 2019 je skupna evidentirana količina razžagane hlodovine znašala 1,71 milijona m3, od tega so z 84 % prevladovali iglavci. Žagarski obrati, ki so sodelovali v anketi, so v letu 2019 proizvedli 633.894 m3 žaganega lesa. Proizvodnja žagovine in lesnega prahu je znašala 237.389 ton, kosovnih ostankov pa 252.655 m3. Epidemija nalezljive bolezni covid-19 in ukrepi za njeno zajezitev so v obdobju od marca do maja 2020 (prvi val) vplivali na poslovanje podjetij v primarni lesnopredelovalni industriji; 63 % sodelujočih podjetij v tem sklopu vprašanj je občutilo posledice epidemije.
Ključne besede: žagarstvo, žagan les, žagarski obrat, predelava okroglega lesa, iglavci, listavci
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2021; Ogledov: 1069; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (416,31 KB)

214.
Podpora lokalnega prebivalstva izvajanju naravovarstvenih ukrepov v območjih Natura 2000 poplavnih gozdov Mure
Kaja Plevnik, Anže Japelj, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Reka Mura je v svojem celotnem toku vključena v omrežje območij Natura 2000, a so hkrati predeli teh območij v neugodnem ohranitvenem stanju, kar je posledica preteklih hidromelioracijskih ukrepov, onesnaženja voda in krčenja gozdov za nove kmetijske površine. Z javnomnenjsko anketo med prebivalstvom desetih krajev v okolici pilotnih območij Gornje Bistrice in Murske šume (junij–julij 2015; N = 303) smo želeli ugotoviti poznavanje različnih naravovarstvenih režimov, dojemanje omejitev za lastnike zemljišč, mnenje o pritiskih ljudi na poplavne gozdove ter podporo do štirih varstvenih ukrepov za izboljšanje ohranitvenega stanja gozdnih habitatnih tipov v obeh pilotnih območjih. Ugotovili smo relativno dobro poznavanje območij s posebnim režimom upravljanja, splošno strinjanje, da so omejitve v teh območjih pomembne, in da je večinsko prepričanje, da lastnikov zemljišč ne omejujejo precej oziroma zelo ter da poplavni gozdovi ob Muri niso izrazito niti izpostavljeni niti ne-izpostavljeni pritiskom družbe. Na podlagi podpore varstvenim ukrepom – (1) odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst; (2) sajenje vrbe in jelše v habitatih vidre in bobra; (3) osnovanje sestojev avtohtonih drevesnih vrst; (4) povečevanje količine odmrle drevesne biomase v habitatih saproksilnih hroščev – je bilo anketirance mogoče razvrstiti v tri razrede z različnimi preferencami do izvajanja ukrepov. V vseh treh razredih so vprašani izrazili pozitivne preference do večje površine sestojev z avtohtonimi drevesnimi vrstami, v enem do odstranjevanja invazivnih vrst in v enem do vzpostavitve stabilnega stanja populacije saproksilnih hroščev. V dveh razredih so izrazili negativne preference do povečevanja populacije bobra in vidre in hkrati do odstranjevanja invazivnih vrst. Presenetljiva je predvsem ugotovitev, da so bili anketirani bolj naklonjeni stabilizaciji populacij saproksilnih hroščev kot povečevanju populacij bobra in vidre, kar si razlagamo tudi tako, da lahko bober in vidra človeku povzročata škodo (vidra z lovljenjem rib, bober s škodo na kmetijskih pridelkih in na drevju).
Ključne besede: Natura 2000, vrednotenje ekosistemskih storitev, naravovarstveni ukrepi, lokalno prebivalstvo, metoda diskretne izbire, reka Mura
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2021; Ogledov: 1253; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (411,60 KB)

215.
Opredelitev gozdov, nerazpoložljivih za oskrbo z lesom (FNAWS)
Gal Kušar, Anže Martin Pintar, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Analizirali smo izbrana merila (naklon in nadmorska višina gozdnih sestojev, prirastek, oddaljenost od gozdnih cest), ki lahko vplivajo na razpoložljivost gozdov za oskrbo z lesom v posameznih ekoloških regijah. Z izbranimi merili (naklon, nadmorska višina, prirastek, gozdni rezervati, prvo varstveno območje Triglavskega narodnega parka in varovalni gozdovi) smo predstavili štiri variante prostorskega informacijskega sloja FNAWS (gozdovi nerazpoložljivi za oskrbo z lesom). Po najstrožji varianti (najostrejša merila) smo med FNAWS uvrstil 6,8 % vseh gozdov, po najmilejši (najbolj ohlapna merila) pa kar 17,6 % vseh gozdov. Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izdelavi karte FNAWS, smo oblikovali dvostopenjski protokol (kabinet, teren) za uvrstitev trajnih vzorčnih ploskev Nacionalne gozdne inventure (NGI) med FAWS/FNAWS. Pri primerjavi obstoječe uvrstitve ploskev Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE) leta 2018 in NGI 2020 na terenu z narejenim slojem FNAWS smo ugotovili dobro ujemanje uvrstitve ploskev med negospodarjene (90 %).
Ključne besede: merila, naklon, nadmorska višina, prirastek, gozdovi, razpoložljivi za oskrbo z lesom (FAWS), gozdovi, nerazpoložljivi za oskrbo z lesom (FNAWS), Nacionalna gozdna inventura
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2021; Ogledov: 1090; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (580,82 KB)

216.
Nova Strategija EU za gozdove do leta 2030
Dan Burgar Kuželički, 2021, poljudni članek

Ključne besede: Slovenija, Evropska unija, strategije, gozdovi, gozdarstvo
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2021; Ogledov: 1110; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (94,63 KB)

217.
Snežni leopardi se umikajo pred naraščajočo rejo drobnice
Tina Drolc, 2021, poljudni članek

Ključne besede: snežni leopardi, Mongolija, Altaj, reja drobnice, razširjenost
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2021; Ogledov: 949; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (73,22 KB)

218.
Makroskopske in mikroskopske značilnosti lesa : veliki jesen (Fraxinus excelsior L.)
Jožica Gričar, Peter Prislan, 2021, strokovni članek

Ključne besede: anatomija lesa, značilnosti lesa, drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2021; Ogledov: 872; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (280,72 KB)

219.
220.
Iskanje izvedeno v 0.67 sek.
Na vrh