141. Raziskovanje možnosti prilagoditve trenutnega načina gospodarjenja z mešanimi gorskimi gozdovi za povečanje vezave ogljika v gozdovihSuzana Podvinšek, Hana Štraus, Matija Klopčič, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gozd ima pomembno vlogo pri blaženju vpliva podnebnih sprememb z zagotavljanjem ponora CO2 in skladiščenju ogljika (C). V raziskavi smo se osredotočili na dve ekosistemski storitvi gozdov: zagotavljanje lesa kot osnovne surovine in vezave C kot ekosistemska storitev blaženja (negativnih) vplivov podnebnih sprememb. Razvoj gozdov smo modelirali na dveh projektnih pilotnih območjih: na Pohorju in v Dinaridih. Simulacijo smo izvedli s populacijskim matričnim modelom SLOMATRIX, ki je sestavljen iz štirih glavnih modulov, od katerih vsak simulira enega od ključnih procesov v raznomernih gozdovih: vrast, naravno odmiranje, sečnjo oziroma antropogeno smrtnost in rast dreves. V okviru projekta smo v model dodali dodaten modul za izračun vezave C. Razvoj gozda je simuliran za pet drevesnih vrst oziroma skupin drevesnih vrst: jelko, bukev, smreko, druge iglavce in druge listavce. Simulirali smo trenutno gospodarjenje z gozdovi (scenarij BAU), scenarij brez aktivnega gospodarjenja (NOM) in z linearnim programiranjem iskali optimizirani scenarij COPT, pri katerem smo iskali način gospodarjenja, ki bo izkazoval največjo vezavo C v gozdovih v naslednjih sto letih. Pri scenarijih BAU in COPT smo kljub zelo majhnim razlikam v začetni debelinski strukturi gozdov zasledili razlike v debelinski strukturi in drevesni sestavi posekanih dreves in dva različna načina za maksimizacijo vezave C. Za prvi način, ki je bil simuliran v Dinaridih, je značilen manjši posek skupnega števila dreves z izrazitim poudarkom na poseku jelke, vendar so drevesa v povprečju večjih premerov kot pri scenariju BAU. Za drugi način, ki je bil simuliran na Pohorju, pa je značilen posek znatnega deleža tanjšega drevja s poudarkom na smreki in bukvi, kar se odraža v znatnem povečanju števila dreves velikih premerov. Domnevamo, da so razlike v pristopih k optimizaciji posledica različne produktivnosti rastišč in razlik v razmerjih počasi : srednje hitro : hitro rastočih dreves.
Ključne besede: sekvestracija ogljika, modeliranje razvoja gozdov, scenariji gospodarjenja z gozdovi, lesnoproizvodna funkcija
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2023; Ogledov: 475; Prenosov: 102
 Celotno besedilo (717,78 KB) |
142. |
143. |
144. Ukrepanje ob sumu pojava karantenskih škodljivih organizmov v Kočevju – simulacijska vaja v živoEva Groznik, Simon Zidar, Maarten De Groot, Nikica Ogris, Katja Kunc, Barbara Piškur, 2022, poljudni članek Ključne besede: karantenski škodljivi organizmi, ukrepanje, simulacijska vaja
Objavljeno v DiRROS: 20.02.2023; Ogledov: 477; Prenosov: 73
Celotno besedilo (323,30 KB) |
145. Prvi koraki vzpostavitve Centra za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdovSimon Zidar, Barbara Piškur, Hojka Kraigher, Tjaša Baloh, Primož Simončič, 2022, poljudni članek Ključne besede: Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov, gozdarstvo, raziskovanje
Objavljeno v DiRROS: 20.02.2023; Ogledov: 478; Prenosov: 94
Celotno besedilo (151,13 KB) |
146. |
147. |
148. |
149. |
150. |
