141. Določanje vlažnosti drv z električnim uporovnim merilnikomAleš Straže, Nike Krajnc, Špela Ščap, Domen Arnič, Peter Prislan, 2020 Povzetek: Vsebnost vode (vlažnost) je med pomembnejšimi kazalniki kakovosti drv. Za čim učinkovitejše in okolju prijazno delovanje Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav navaja, da mora biti vsebnost vode v drveh manj kot 20 %. Za hitro preverjanje vsebnosti vode v drveh bi bila smiselna uporaba električnih uporovnih merilnikov. V pričujočem prispevku primerjamo meritve, opravljene z elektrouporovnimi merilniki različnih izvedb ter referenčno gravimetrično metodo. Rezultati kažejo, da gravimetrični metodi najbolj primerljive rezultate kažejo uporovni merilniki, ki omogočajo kompenzacijo gostote lesne vrste in temperature. V prispevku razpravljamo o uporabi različne terminologije in definicije lesne vlažnosti (t.j. relativna in absolutna vlažnost lesa, vsebnost vode) ter predlagamo postopek za čim boljšo oceno vlažnosti z enostavnimi elektro-uporovnimi merilniki.
Ključne besede: lesna goriva, lesna biomasa, vsebnost vode, kakovost drv
DiRROS - Objavljeno: 06.04.2020; Ogledov: 1342; Prenosov: 472
 Celotno besedilo (219,11 KB) |
142. Kaj se dogaja z jesenom pri nas? : Peto nadaljevanjeTine Hauptman, 2020 Povzetek: Jesenov ožig je bolezen, ki jo povzroča tujerodna invazivna gliva Hymenoscyphus fraxineus, ki izvira iz vzhodne Azije. V Evropi so se prvi simptomi bolezni pojavili v začetku 90. let prejšnjega stoletja, gliva pa se je hitro razširila na večji del Evrope, kjer ogroža predvsem populacije velikega jesena (Fraxinus excelsior) in poljskega jesena (F. angustifolia). Gliva povzroča različne simptome, okuži lahko praktično vsa tkiva svojih gostiteljev, končni rezultat okužbe pa je odmiranje krošnje in zelo pogosto odmrtje celotnih dreves. Intenzivnost bolezni je večja na rastiščih z višjo relativno vlago in nižjimi temperaturami, odmiranje jesenov pa zelo pospešijo sekundarni škodljivi organizmi. Učinkovitih ukrepov za zatiranje glive H. fraxineus ne poznamo, rešitev za ohranitev jesenov v evropskih gozdovih pa bi bila lahko ugotovljena odpornost posameznih jesenov. V prispevku povzemamo najpomembnejše ugotovitve številnih dosedanjih raziskav in predlagamo usmeritve za gospodarjenje z jesenom v prihodnje.
Ključne besede: varstvo gozdov, jesenov ožig, Hymenoscyphus fraxineus, invazivna vrsta, jesen, Fraxinus spp., individualna odpornost
DiRROS - Objavljeno: 06.04.2020; Ogledov: 2161; Prenosov: 536
Celotno besedilo (352,14 KB) |
143. |
144. |
145. |
146. |
147. |
148. |
149. 70-letnica univerzitetnega študija gozdarstva v Sloveniji : razvoj in izziviAndrej Bončina, 2020 Povzetek: V prispevku so opisani mejniki v razvoju študija gozdarstva v Sloveniji, temeljne značilnosti pedagoškega in razvojnega dela Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter nakazani razvojni izzivi. Univerzitetni študij gozdarstva se je začel leta 1949 v okviru Agronomske in gozdarske fakultete. Od začetka študija gozdarstva do danes je oddelek vzgojil več kot 2400 gozdarskih strokovnjakov, ki so zaznamovali razvoj gozdarstva v Sloveniji pa tudi stanje gozdov in podobo slovenskih krajin. Od ustanovitve do danes je oddelek bistveno prispeval k poznavanju gozdnih ekosistemov v Sloveniji, socio-ekonomskih razmer gozdnih posestnikov in družbenega okolja gozdarstva, razvoju gozdarskih disciplin in oblikovanju 'slovenske gozdarske šole'. Temeljne aktivnosti oddelka - pedagoško, raziskovalno in razvojno delo - sedaj potekajo v znatno drugačnih okoljskih, socialnih, ekonomskih in tehnoloških razmerah, kot so vladale nekoč. Predvsem spremembe okoljskih razmer zbujajo zaskrbljenost glede prihodnosti gozdov v Sloveniji. Podnebni scenariji so zaskrbljujoči, tveganja in negotovosti pri gospodarjenju z gozdovi se večajo. Nujno je prilagajanje gozdov in gospodarjenja z njimi, sicer bo v naslednjih desetletjih ogroženo zagotavljanje proizvodnih, ekoloških in socialnih funkcij gozda. Za prilagajanje je potrebno novo znanje, ki ga lahko zagotovijo le nove raziskave. Njihovi izsledki so skupaj s tujimi in domačim izkušnjami podlaga za dopolnjevanje pedagoških vsebin in upravljanja gozdov.
Ključne besede: Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, pedagoško delo, raziskovalno delo, razvojno delo, obletnice, visokošolsko izobraževanje, gozdarstvo, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 29.02.2020; Ogledov: 1547; Prenosov: 459
Celotno besedilo (97,25 KB) |
150. Razpoložljivost virov taninov in ligninov za celostno zamenjavo sintetičnih lepil za les v evropskem prostoruMilan Šernek, Igor Potočnik, Jaša Saražin, 2020 Povzetek: Svetovna poraba fosilnih goriv se vsako leto veča, s tem pa se veča tudi težnja po njihovi zamenjavi z obnovljivimi viri. Lesna biomasa zaradi svoje sestave lahko nadomešča fosilna goriva tako na področju energentov kot tudi na področju surovin za proizvodnjo materialov. Ugotovljeno je bilo, da je poraba lesne biomase za proizvodnjo materialov bolj smiselna. Ocenjeno je bilo, da se v Evropi za proizvodnjo lesnih plošč proizvede približno pet milijonov ton lepil, med katerimi so najpogostejša sintetična na osnovi formaldehida. Ker le-ta obremenjuje okolje in je zdravju škodljiv, je iskanje okoljsko primernejših alternativ predmet raziskav že nekaj desetletij. Tanini in lignini, kot najizdatnejši obnovljivi viri polifenolnih spojin, so primerni za uporabo v lepilih za les. Bolj reaktivni tanini so primerni kot glavna komponenta lepila, lignini pa predvsem kot dodatek lepilom. Zato je cilj tega prispevka odgovoriti na naslednji hipotezi: hipoteza 1 predpostavlja, da je v Evropi dovolj razpoložljivega tanina za izdelavo lepil z 90 % deležem tanina glede na suho snov lepila, ki bi zadostila sedanje evropske potrebe po sintetičnih lepilih. Hipoteza 2 pa predpostavlja, da je v Evropi dovolj razpoložljivega tanina in lignina za izdelavo lepil s 45 % tanina in 45 % lignina, ki bi zadostila sedanje evropske potrebe po sintetičnih lepilih. Hipoteza 1 je bila zavrnjena, saj je bilo ocenjeno, da bi z razpoložljivimi tanini lahko zagotovili le približno 70 % potreb po sintetičnih lepilih. Hipoteza 2 pa je bila v celoti potrjena. Če bi za proizvodnjo biolepil izkoristili tanine, ki jih trenutno večinoma sežgejo s skorjo evropskih iglavcev, ter lignine, ki jih sežgejo kot stranski produkti papirne industrije, bi lahko količinsko v celoti nadomestili zdaj uporabljana sintetična lepila.
Ključne besede: biolepila, tanin, lignin, posek, lesni ostanki, lesni kompoziti
DiRROS - Objavljeno: 29.02.2020; Ogledov: 1364; Prenosov: 437
Celotno besedilo (164,96 KB) |
