Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
Research data

Options:
  Reset

Query: "fulltext" AND "organization" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

81 - 90 / 395
First pagePrevious page567891011121314Next pageLast page
81.
Vpliv vremenskih razmer na pogostost padanja kamenja v Baški grapi
Milan Kobal, Blaž Rekanje, 2020

Abstract: Na podlagi terenskih popisov na treh testnih območjih v Baški grapi ter merjenj meteoroloških spremenljivk smo analizirali vpliv vremena na pogostost padanja kamenja. Za poenotenje podatkov smo v ArcMap za vsak testni objekt (Klavže, Loje 1 in Loje 2) izračunali prispevno območje in površino morebitnih izvorov kamenja. Rezultati linearnega regresijskega modela niso pokazali statistično značilnih odvisnosti med pogostostjo padanja kamenja in meteorološkimi spremenljivkami na enem testnem območju. Količina padavin pozitivno vpliva na pogostost padanja kamenja na dveh testnih območjih ter v vseh kategorijah izvora (iz brežine, od daleč). Z višanjem temperature zraka in tal se na dveh testnih območjih in vseh kategorijah izvora manjša pogostost padanja kamenja. Količina padavin ter temperature zraka in tal bolj vplivajo na pogostost padanja kamenja z brežine kot višje iz izvorov. V raziskavi nismo potrdili statistično značilnega vpliva vetra na pogostost padanja kamenja
Keywords: padajoče kamenje, vreme, linearna regresija, Baška Grapa
DiRROS - Published: 14.12.2020; Views: 880; Downloads: 307
.pdf Fulltext (524,60 KB)

82.
Metoda štetja kupčkov iztrebkov kot optimalen način ocenjevanja relativnih gostot jelenjadi na lokalni ravni
Urša Fležar, Klemen Jerina, 2020

Abstract: Vedno boljše poznavanje pomena parkljarjev za ekosistem in človeka ter hkrati širjenje teh živalskih vrst v evropskem prostoru prinaša potrebo po nadgrajevanju in izpopolnjevanju načinov njihovega upravljanja. V Sloveniji se je v zadnjih letih zaradi stopnjevanja konfliktov interesov gozdarske, lovske in kmetijske stroke pojavila potreba po natančnejšem poznavanju številčnosti domorodnih vrst parkljarjev, še posebno jelenjadi (Cervus elaphus). V tem prispevku smo opredelili metodo štetja kupčkov iztrebkov s predhodnim čiščenjem kot najbolj optimalno metodo za ugotavljanje lokalnih gostot jelenjadi in podrobno razložili metodološke korake za uspešno načrtovanje in izvedbo metode na terenu. Zaključili smo s primerom izvedbe metode v LPN Kompas Peskovci in predstavili rezultate gostot jelenjadi in srnjadi (Capreolus capreolus) na omenjenem območju, pridobljenimi z metodo štetja kupčkov iztrebkov.
Keywords: prostoživeči parkljarji, jelenjad, Cervus elaphus, srnjad, Capreolus capreolus, štetje kupčkov iztrebkov, upravljanje prostoživečih živali, monitoring, LPN Kompas Peskovc
DiRROS - Published: 14.12.2020; Views: 832; Downloads: 289
.pdf Fulltext (320,21 KB)

83.
Etično ravnanje naj bo vtkano v naše vsakodnevno delovanje
Mitja Skudnik, Polona Hafner, 2020

Keywords: etika, etični kodeks, gozdarstvo
DiRROS - Published: 14.12.2020; Views: 624; Downloads: 231
.pdf Fulltext (45,70 KB)

84.
85.
86.
Laboratoriji za škodljive organizme rastlin v Sloveniji
Barbara Piškur, 2020

Keywords: propaganda, promocija, gozdovi, sodelovanje
DiRROS - Published: 14.11.2020; Views: 862; Downloads: 238
.pdf Fulltext (144,59 KB)

87.
Promocija gozdov in gozdarstva
Uroš Korbar, 2020

Keywords: propaganda, promocija, gozdovi, sodelovanje
DiRROS - Published: 14.11.2020; Views: 858; Downloads: 238
.pdf Fulltext (51,62 KB)

88.
Seznam prednostnih škodljivih organizmov Evropske unije : The European Union List of priority pests
Alenka Zupančič, 2020

Abstract: V zakonodaji Evropske unije je predpisan seznam prednostnih škodljivih organizmov rastlin, v katerem so navedeni škodljivi organizmi rastlin z najbolj resnimi potencialnimi gospodarskimi, okoljskimi ali družbenimi učinki za ozemlje Evropske unije. Seznam je pripravljen na vrednotenju, za katerega sta metodologijo pripravila in pozneje ovrednotila podatke za posamezen organizem Skupni raziskovalni center Evropske komisije (JRC) in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), pri čemer sta upoštevala možnosti širjenja, ustalitve, gospodarske, družbene in okoljske posledice za Evropsko unijo. Na seznamu so tudi karantenski škodljivi organizmi rastlin, ki lahko veliko škodo povzročijo v gozdovih; to so brezov krasnik (Agrilus anxius Gory), jesenov krasnik (Agrilus planipennis Fairmaire), kitajski kozliček (Anoplophora chinensis (Thomson)), azijski kozliček (Anoplophora glabripennis (Motschulsky), borova ogorčica (Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et Bührer) Nickle et al.), sibirska svilena kokljica (Dendrolimus sibiricus Tschetverikov). Nobeden od njih še ni bil najden v Sloveniji.
Keywords: karantenski škodljivi organizmi, prednostni škodljivi organizmi, Anoplophora, Agrilus, Bursaphelenchus, Dendrolimus
DiRROS - Published: 14.11.2020; Views: 850; Downloads: 241
.pdf Fulltext (151,59 KB)

89.
Uvoz lesa listavcev v Evropsko unijo in tveganje za gozd
Andreja Kavčič, Anita Benko-Beloglavec, 2020

Abstract: Posledice mednarodne trgovine z lesom med celinami in državami so vneseni tujerodni škodljivi organizmi, ki ob ustalitvi v našem okolju nimajo naravnih sovražnikov. Zato se lahko pojavijo v večjih populacijah in povzročajo poškodbe na rastlinah ali celo odmiranje. Pri prenovi zakonodaje na področju zdravja rastlin v EU je Slovenija podpirala preventivni pristop in previdnostno načelo pri trgovanju z rastlinami in rastlinskimi proizvodi iz tretjih držav. Za les listavcev ni dovolj zaščite pri uvozu v EU. Zato je bil pripravljen seznam novih, potencialno nevarnih tujerodnih škodljivih organizmov, ki bi jih morali uvrstiti v seznam karantenskih škodljivih organizmov in tako preprečiti njihov vnos z uvozom lesa gostiteljskih rastlin v EU in tako obvarovati gozdove pred potencialno škodo.
Keywords: karantenski škodljivi organizmi, les listavcev, uvoz, predhodna ocena tveganja, poti vnosa
DiRROS - Published: 14.11.2020; Views: 908; Downloads: 242
.pdf Fulltext (149,12 KB)

90.
Pomen biovarnosti za zdravje gozdov : pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo
Barbara Piškur, Peter Smolnikar, Ana Brglez, 2020

Abstract: V letu 2020 obeležujemo mednarodno leto zdravja rastlin. V kmetijstvu in vrtnarstvu je pojem zdravja rastlin dobro znan, medtem ko se za naravno okolje vse premalokrat omenja. Gozdove ogrožajo številni domači in tujerodni organizmi, ki jim naša dejavnost v okolju omogoča vse lažje in hitrejše širjenje v prostoru. Za preprečitev oz. omejevanje širjenja je ključno delovanje fitosanitarnih inšpekcij in nadzora na mejah ob vstopu tujega blaga, na lokalnem nivoju pa ozaveščenost strokovnih služb, lastnikov zemljišč ter vseh obiskovalcev narave, da upoštevajo osnovne ti. biovarnostne ukrepe. Biovarnost je skupek ukrepov, ki zmanjšajo ali v celoti preprečijo vnos in prenos škodljivih organizmov z ene lokacije na drugo. Po navadi ukrepi zajemajo čiščenje oblačil, obutve, vozil in opreme vseh organskih ostankov rastlin in zemlje ter pregled notranjosti vozila glede prisotnosti žuželk. V prispevku predstavljamo kot primer dobre prakse ozaveščanja o pomenu biovarnosti v gozdovih obširno akcijo Združenega kraljestva Keep it clean ter iščemo ovire in priložnosti za rabo pri nas. V Sloveniji je pojem biovarnosti uveljavljen v kmetijstvu (npr. v prašičjereji in hmeljarstvu), v gozdarstvu pa je dokaj neznan. Z zakonsko dovoljenim prostim dostopom v gozd, gosto mrežo gozdnih cest in v zadnjem času povečanim obiskom gozdov je ob morebitni prisotnosti škodljivih organizmov potencial za njihovo hitro razširjenje izjemno velik. Vendar pa je tudi prostora za izboljšanje sedanje situacije še veliko. Med priložnostmi lahko izpostavimo ozaveščanje v smeri higiene in ukrepov, ki so potrebni za preprečitev vnosa in prenosa škodljivih organizmov, posodobitev veljavne zakonodaje na področju zdravja rastlin in gozdarstva, njuno uskladitev z veljavno evropsko zakonodajo ter nadzor nad njihovim izvajanjem. Nikakor pa ne smemo pozabiti na največjo priložnost vsakega izmed nas, da se vede odgovorno do okolja, v katerem živimo.
Keywords: biovarnost, biovarnostni ukrepi, zdravje gozdov, varstvo gozdov, škodljivi organizmi
DiRROS - Published: 14.11.2020; Views: 1001; Downloads: 315
.pdf Fulltext (245,62 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top