Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Onkološki inštitut Ljubljana) .

41 - 50 / 3082
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Sledenje po zdravljenju raka jajčnikov
Nina Slabe, 2021

Ključne besede: rak jajčnikov, sistemsko zdravljenje, sledenje
DiRROS - Objavljeno: 16.06.2021; Ogledov: 349; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (7,22 MB)

42.
Vloga radioterapije pri raku jajčnikov
Manja Šešek, Barbara Šegedin, 2021

Ključne besede: rak jajčnikov, radioterapija, obsevanje
DiRROS - Objavljeno: 16.06.2021; Ogledov: 373; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (7,05 MB)

43.
Novosti v sistemskem zdravljenju raka jajčnikov
Erik Škof, 2021

Ključne besede: rak jajčnikov, sistemsko zdravljenje, kemoterapija
DiRROS - Objavljeno: 16.06.2021; Ogledov: 326; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (7,80 MB)

44.
Pomen histopatoloških značilnosti in stadija na potek in izid bolezni
Sonja Bebar, 2021

Ključne besede: rak jajčnikov, stadij, histopatološke značilnosti
DiRROS - Objavljeno: 16.06.2021; Ogledov: 335; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (4,21 MB)

45.
46.
Zdravljenje intrahepatalnega holangiokarcinoma s stereotaktičnim obsevanjem : prikaz primera
Anja Meden, Ajra Šečerov Ermenc, 2021

Povzetek: V prispevku je opisan primer bolnice z lokalno napredovalim holangiokarcinomom intrahepatalnih žolčnih vodov, ki je redek malignom s svojevrstnim kliničnim potekom. Ob postavitvi diagnoze ima večina bolnikov napredovalo obliko bolezni in so posledično kandidati le za nekirurško zdravljenje – kemoterapijo, kombinacijo kemoterapije in radioterapije ali samo radioterapijo. Glavna omejitev pri zdravljenju z radioterapijo je doza, ki jo prejmejo jetra in priležni cevasti organi, zato se v zadnjem času čedalje bolj uveljavlja zdravljenje s stereotaktično radioterapijo. Ta omogoča, da dovedemo visoko dozo na tumor, pri čemer ščitimo rizične organe. Raziskave, ki so bile objavljene v zadnjih letih, so pokazale dobre rezultate zdravljenja inoperabilne bolezni z namenom poskusa zazdravitve bolezni in podaljšanja celokupnega preživetja.
Ključne besede: intrahepatalni holangiokarcinom, stereotaktično obsevanje, radioterapija
DiRROS - Objavljeno: 11.06.2021; Ogledov: 302; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (554,08 KB)

47.
Vpliv visokodozne in nizkodozne izpostavljenosti srčnih struktur na srčno-žilne posledice obsevanja raka dojke in raka pljuč
Ivica Ratoša, Jasna But Hadžić, 2021

Povzetek: Izhodišča: Z daljšanjem preživetja bolnikov z rakom so srčno- -žilne bolezni postale pomemben del morbiditete in mortalitete teh bolnikov. V zadnjih letih je v literaturi veliko zanimanja na področju vpliva radioterapije na pozne posledice na srcu. Metode: Literaturo smo poiskali s pomočjo spletnega iskalnika PubMed / MEDLINE z uporabo kombinacij ustreznih ključnih besed. V postopku ocenjevanja smo preučili grobe rezultate iskanja in izključili članke, ki niso pomembni za to temo. Upoštevali smo le literaturo v angleškem jeziku. Rezultati: Objavljene so različne doznovolumske omejitve na srce v povezavi s srčno-žilnimi obolenji in smrtnostjo, vendar te omejitve niso enotno veljavne. Pri dopolnilnem obsevanju raka dojk je celotno srce izpostavljeno nizki dozi in se pomembne srčne okvare najpogosteje izrazijo desetletje po zdravljenju ali še pozneje, pri visokodozni izpostavljenosti pri radikalnem obsevanju pljuč pa se smrtnost zaradi srčno-žilnih dogodkov poveča že v prvih letih po zdravljenju. Zaključek: Z nižanjem doze na srce lahko še dodatno vplivamo na preživetje bolnikov po obsevanju, kar nam že omogočajo boljše obsevalne tehnike in slikovno vodena radioterapija. Dodatno korist lahko dosežemo še z boljšim razumevanjem in upoštevanjem vpliva obsevanja na posamezne srčne strukture, tudi v povezavi z pridruženimi boleznimi, in z usmerjenim kardiološkim spremljanjem bolnikov po obsevanju prsnega koša.
Ključne besede: obsevanje, rak dojk, rak pljuč
DiRROS - Objavljeno: 11.06.2021; Ogledov: 301; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (794,57 KB)

48.
Vpliv epidemije covida-19 na izvajanje akutne paliativne oskrbe v onkologiji
Marjana Bernot, Maja Ebert Moltara, Branko Zakotnik, 2021

Povzetek: Izhodišče: Spomladi 2020 je izbruhnila pandemija covida-19 in močno vplivala na globalno družbo, posebno na zdravstveni sistem. Epidemiološke razmere in posledični ukrepi so vplivali na obravnavo bolnikov, ki so vključeni v specializirano paliativno obravnavo. Metode: V raziskavi so bili zbrani podatki o številu in vrsti obravnav bolnikov z rakom, vključenih v akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI), in podana opažanja v povezavi s covidom-19 v primerjavi s podatki pred izbruhom epidemije. Rezultati: Leta 2020 smo beležili 25 % več napotitev kot leta 2019. Povprečna ležalna doba se je zmanjšala s 6,2 na 5,1 dneva. Povprečno število družinskih sestankov v obdobju pred covidom19 je bilo 148, lani 214. Koledarsko leto covida-19 in število odpustov oziroma smrti sta statistično značilno povezana med seboj. Leta 2020 je na Oddelku za akutno paliativno oskrbo (OAPO) umrlo več oseb, kot bi bilo pričakovano (p < 0,05, z vrednostjo = 2,76), statistično značilno manj oseb, je bilo premeščenih v hospic (p < 0,05, z vrednostjo = %2,01) in drugam (p < 0,05, z vrednostjo = %2,56). ). V letu 2020 je bilo izvedenih 22 % več ambulantnih pregledov od povprečja preteklih let. Pandemija je vplivala na izvajanje obravnav specializirane paliativne oskrbe. Zaključek: Oskrba za bolnike z rakom in paliativno oskrbo je bila v času covida-19 omejena. Pred nas je postavila pomembne izzive v zagotavljanju paliativne oskrbe. Krizni model organizacije paliativne oskrbe je bil bolj ali manj usmerjen v oskrbo umirajočih. O zagotavljanju celostne integrirane paliativne oskrbe pri obravnavi bolnikov z rakom v tem obdobju ne moremo govoriti. A vendar je paliativna oskrba postala bolj prepoznavana na globalni ravni.
Ključne besede: covid-19, paliativna oskrba, onkologija
DiRROS - Objavljeno: 11.06.2021; Ogledov: 271; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (270,81 KB)

49.
50.
Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom glave in vratu v Sloveniji
Primož Strojan, Aleksandar Aničin, Jelena Azarija, Saba Battelino, Bogdan Čizmarevič, Vojislav Didanovič, Tadej Dovšak, Marta Dremelj, Aleš Fidler, Matic Glavan, Cvetka Grašič-Kuhar, Aleš Grošelj, Andrej Kansky, Katarina Barbara Karner, Marko Kokalj, Matic Koren, Jana Krapež, Hojka Kuralt, Boštjan Lanišnik, Primož Levart, Jure Orel, Jošt Pavčič, Gaber Plavc, Luka Prodnik, Peter Pukl, Robert Šifrer, Matija Švagan, Jure Urbančič, Branko Zakotnik, Nina Zidar, Barbara Žumer, 2021

Povzetek: Priporočila za obravnavo rakov glave in vratu (RGV) v Sloveniji sledijo priporočilom in usmeritvam, povzetim v publikaciji neprofitne mreže 30 vodilnih severnoameriških inštitucij za obravnavo raka, National Comprehensive Cancer Network,1 in hkrati upoštevajo obstoječe zmožnosti slovenskega zdravstvenega sistema. Smernice predstavljajo poenoteno mnenje vseh štirih najpomembnejših deležnikov na področju obravnave rakov glave in vratu v državi: Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo ter Stomatološke klinike UKC Ljubljana, Klinike za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo UKC Maribor ter Onkološkega inštituta Ljubljana
Ključne besede: rak glave in vratu, zdravljenje, onkolško zdravljenje
DiRROS - Objavljeno: 11.06.2021; Ogledov: 333; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (258,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh