1. Zbirka raziskovalnih podatkov Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njejMarta Rendla, Mojca Šorn, Tamara Logar, Andrej Pančur, 2025, strokovni članek Ključne besede: 2. svetovna vojna, žrtve, baze podatkov, SIstory, občanska znanost, zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 23.03.2026; Ogledov: 145; Prenosov: 49
 Celotno besedilo (272,03 KB) |
2. Zrno soli združuje vse štiri elemente – vodo, ogenj, zrak in zemljo2026, intervju Ključne besede: znanost, raziskovanje, projekti, solinarstvo, kulturna dediščina, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Na valovih znanja
Objavljeno v DiRROS: 11.03.2026; Ogledov: 157; Prenosov: 52
Celotno besedilo (191,24 KB) |
3. |
4. Jugoslovanski jedrski program v kontekstu hladne vojne (1948–1971)Maja Korolija, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Po koncu druge svetovne vojne se je Jugoslavija oprla na sovjetsko ideološko pojmovanje družbe kot ideal za vsa življenjska področja, tudi za znanost. V skladu s tem naj bi znanstveno delo v državi potekalo plansko, centralizirano in opredeljeno s partijsko linijo. Po sporu z ZSSR leta 1948 se je Jugoslavija zlasti sprva geopolitično močno naslonila na zahodni blok. To je privedlo do oblikovanja novega državnega sistema »socialističnega samoupravljanja«, pa tudi do razmaha novih diskurzivnih in organizacijskih trendov v jugoslovanski znanosti, ki so bili združljivi z določenimi elementi pogleda na znanost kot avtonomen sistem – kar je prevladujoča predstava o znanosti na Zahodu. Predstavili bomo razvoj jugoslovanskega jedrskega programa v obdobju med letoma 1948 in 1971. Kljub spremembam, ki so se v državi zaradi geopolitičnega premika zgodile na področju organizacije znanosti in znanstvenega diskurza, bomo pokazali, da je bila zastavljena organizacija jedrskega programa še zmeraj pretežno skladna s sovjetskim modelom. Šele ko je jedrski program začel izgubljati politični pomen, se je usmeril k večji avtonomiji, kar je pomenilo večjo osredotočenost na investicijsko učinkovitost, tj. omejitev neposrednih vlaganj in nadzora države. Naš cilj je analiza delovanja dveh prevladujočih pogledov na znanost v času hladne vojne v kontekstu geopolitičnih in družbeno-gospodarskih procesov v (pol)perifernem jugoslovanskem socialističnem sistemu ter njunega odkritega in prikritega učinkovanja na primeru jedrskega programa.
Ključne besede: hladna vojna, ideologija, znanost, jugoslovanski jedrski program
Objavljeno v DiRROS: 07.02.2026; Ogledov: 433; Prenosov: 140
Celotno besedilo (369,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Globalna zgodovina fizike svetaPatrick Anthony, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek na novo osvetljuje raziskovalni program iz 19. stoletja, ki ga je Susan Faye Cannon po pruskem učenjaku Alexandru von Humboldtu (1769–1859) poimenovala »humboldtovska znanost«. Danes standardna interpretacija humboldtovske znanosti, ki jo je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja razvil Michael Dettelbach, opisuje skupek kvantitativnih, zakonitosti iščočih kartografskih ved, ki so temeljile na obsežnem sodelovanju učenjakov in imperialnih uradnikov na področjih, ki segajo od meteorologije in magnetizma do geologije in botanične geografije. Novi pogledi kolonialnega in globalnega zgodovinopisja »humboldtovski« projekt razkrivajo kot razpršen sistem raziskovanja, ki ga je oblikovala razprostranjena geografija imperijev in ekstrakcije, predvsem globalna rudarska industrija. Kar je Humboldt poimenoval »fizika sveta«, je imelo globoke korenine v pruskem ekspanzionizmu in rudarski dejavnosti v devetdesetih letih 18. stoletja. Nato pa je bila koordinirana med imperiji vzhoda in zahoda, na blagovnih mejah iberske Amerike in ruske Sibirije. V članku se vračamo k Humboldtu, da bi razgrnili prepleteno zgodovino znanosti, ki so bile izvorno v službi agresivnih držav in imperijev v Evropi in zunaj nje.
Ključne besede: humboldtovska znanost, fizika sveta, vremenoslovje, rudarstvo
Objavljeno v DiRROS: 07.02.2026; Ogledov: 416; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Zgodovina podnebne znanosti : kritični pregledDeborah R. Coen, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Standardne zgodovine podnebne znanosti prikazujejo dolgo in imenitno razvojno pot raziskovanja antropogenega globalnega segrevanja. Tovrstni opisi izpostavljajo posamične fizike iz 19. in 20. stoletja, ki so ugotovili, da lahko kurjenje fosilnih goriv privede do ogrevanja Zemlje, vendar so jih pri tem sodobniki na videz ignorirali. Ta zapis se bo namesto tega osredotočil na prvine, ki v standardni pripovedi umanjkajo. Organiziran je okoli treh zgodovinskih procesov, ki so neizbrisno zaznamovali zgodovino znanosti o podnebju: teoretskih razmišljanj o razlikah med ljudmi, širjenja imperijev in industrializacije. Geografsko se bomo pri tem osredotočili na Evropo in njene kolonije. Zgodovinski opisi podnebne znanosti, ki zanemarjajo njene povezave z evropskim kolonializmom in rasnim kapitalizmom, prinašajo nevarnost zacementiranja znanstvene kulture, ki te oblike zatiranja nadaljuje. Ta zapis se začenja s pregledom, kako se je pomen besede »podnebje« med zgodnjo moderno dobo in 19. stoletjem spreminjal v odgovor na geografska poročila evropskih popotnikov in zdravnikov ter v spregi s preobrazbo atmosfere v predmet laboratorijskega proučevanja. Zadnje poglavje to zgodovino privede do sedanjosti, pri čemer sledi dediščini kolonializma v dobo digitalnih podnebnih modelov.
Ključne besede: podnebna znanost, skaliranje, znanstveni rasizem, imperializem
Objavljeno v DiRROS: 06.02.2026; Ogledov: 440; Prenosov: 158
Celotno besedilo (1,92 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. Odnos in stališča medicinskih sester do raziskovanja v klinični praksi zdravstvene nege : kvantitativna opisna raziskavaJaka Zaluberšek, Sabina Ličen, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Vključevanje v znanstveno-raziskovalne dejavnosti v zdravstveni negi predstavlja pomemben prispevek k razvoju stroke. Namen raziskave je bil ugotoviti stališča in odnos anketirancev do raziskovanja v kliničnem okolju. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna, opisna in eksplorativna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Anketiranje je potekalo na priložnostnem vzorcu 104 oseb, zaposlenih v zdravstveni negi. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega vprašalnika, pripravljenega na podlagi pregleda literature. Pri statistični metodi sta uporabljeni deskriptivna statistika (frekvenca, minimum, maksimum, povprečje in standardni odklon) ter interferenčna statistika (linearna regresija, hi-kvadrat test, Mann-Whitneyev U-test, Kruskal-Wallisov test). Rezultati: Anketiranci izkazujejo pozitivna stališča in odnos do raziskovanja (x = 3,44, s = 0,411). Na slednja statistično značilno pozitivno vpliva naklonjenost delovnega okolja (R2 = 0,337, p < 0,001), izzivi in ovire, s katerimi se srečujejo pri raziskovanju, pa na njihova stališča in odnos ne vplivajo (R2 = 0,000, p = 0,932). Diskusija in zaključek: V literaturi se kaže pozitiven odnos anketirancev do raziskovanja, vendar se opozarja na številne ovire za raziskovalno delo. Pomembno je, da se medicinske sestre zavedajo pomembnosti uporabe rezultatov raziskovanja v procesu dela, kajti le tako bodo raziskovanja služila svojemu namenu in imela večjo vrednost.
Ključne besede: zdravstvena nega, klinična praksa v zdravstveni negi, zaposleni, znanost, metodologija, raziskovanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 238; Prenosov: 127
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Odprta (državljanska) znanost : obeti in odprta vprašanjaFrane Adam, Maruša Gorišek, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava pomen odprte znanosti – ter še posebej koncepta državljanske znanosti – v širšem družbenopolitičnem in družbeno-znanstvenem kontekstu. Avtorja preko mednarodnoprimerjalne analize v ospredje postavljata ambivalentnost omenjenih konceptov in pomanjkanje kritičnega razmisleka o morebitnih (nezaželenih) negativnih implikacijah vzpostavljanja teh idej. Poudarjata, da so raziskovalni pristopi v smislu odprte znanosti in tudi državljanske znanosti lahko v mnogih primerih koristni za raziskovalce in kognitivno aktivne državljane v smislu obogatitve znanja in potencialnih priložnosti za (družbene) inovacije. Vendar pa obstajajo tudi tveganja in neželeni stranski učinki, ki lahko vodijo v zmanjšano avtonomnost znanosti. Opozarjata na iluzije o zmožnostih ad hoc projektov državljanske znanosti in o njihovih izjemnih, takojšnjih rezultatih. To lahko pomeni, da se kampanja za odprto znanost uporabi kot izgovor za preusmerjanje pozornosti od nekaterih bolj perečih problemov in anomalij v sferi znanosti.
Ključne besede: odprta znanost, državljanska znanost, socializacija znanosti, scientifikacija družbe, znanstvena politika
Objavljeno v DiRROS: 19.01.2026; Ogledov: 290; Prenosov: 129
Celotno besedilo (272,49 KB) |
10. Problematičnost določbe o avtorskih delih iz delovnega razmerja v 101. členu ZASP za odprto znanostMaja Bogataj Jančič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: 101. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju: ZASP) vzpostavlja domnevo o prenosu materialnih avtorskih pravic od delavca na delodajalca, kadar delojemalec ustvari avtorsko delo pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Na Inštitutu za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIPI, smo v letih 2024 in 2025 s podporo programa Knowledge Rights 21 pripravili študijo o ovirah in spodbudah za odprto znanost v ZASP, v okviru katere smo analizirali avtorsko-pravno zakonodajo treh držav. V tem prispevku bo predstavljena problematičnost določbe 101. člena ZASP, ki je lahko velika ovira za odprto znanost, včasih pa se lahko izkaže prav nasprotno. V zaključku bo predstavljena smer rešitve problematike.
Ključne besede: odprta znanost, avtorske pravice, materialne avtorske pravice, ovire za odprto znanost, spodbude za odprto znanost, avtorska dela iz delovnega razmerja
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 1087; Prenosov: 176
Celotno besedilo (159,13 KB) |
