1. Ocena zaloge ogljika v načrtu trajnostnega gospodarjenja z gozdoviAmina Gačo Jež, Francesca Giannetti, Solaria Anzilotti, Matevž Triplat, 2024, strokovni članek Povzetek: Inovacije imajo pomembno vlogo v politiki EU za razvoj podeželja. Eden od načinov spodbujanja inovacij v EU je ustanavljanje operativnih skupin (OS), ki so del programa EIP-AGRI. Inovacije v kmetijstvu in gozdarstvu združujejo različne deležnike. Projekt FOREST4EU spodbuja različne OS v državah EU in njihove inovacije ter jih razporedi v pet različnih inovacijskih stičišč (ITHubs). Skupno je bilo prepoznanih 176 inovacij 86 operativnih skupin, ki so bile predstavljene z razširjenimi povzetki in po pomembnosti razvrščene v treh korakih (ocenjevanje projektnih partnerjev, strokovnjakov in na delavnici). V devetih EU državah je bil izveden izbor najpomembnejših petih inovacij glede na posamezen ITHub (skupaj 25). V primeru Slovenije, Hrvaške, Latvije in Portugalske je bila ena od najbolje ocenjenih inovacij metoda za ocenjevanje ogljika, shranjenega v lesni biomasi gozdov, namenjena plačilom za ekosistemske storitve operativne skupine GO FOR.TRACK. Prispevek predstavlja inovacijsko metodo izračuna zaloge ogljika na podlagi podatkov o gozdni biomasi, ki bi jo lahko uporabili za oceno zaloge ogljika v lesni biomasi gozdov in z njimi vzpostavili prostovoljni trg z emisijskimi kuponi. Gre za novost, ki bi lahko koristila tudi deležnikom v Sloveniji.
Ključne besede: operativna skupina, znanje, inovacije, ogljični dobropisi, gospodarjenje z gozdovi, inovacije v kmetijstvu in gozdarstvu, metoda za ocenjevanje ogljika, shranjenega v lesni biomasi gozdov, plačilo za ekosistemske storitve
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2024; Ogledov: 828; Prenosov: 347
 Celotno besedilo (591,27 KB) |
2. Statistika obiskov spletnega portala Varstvo gozdov v obdobju 2020–2022Nikica Ogris, 2022, drugi znanstveni članki Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, informacijski sistem, komunikacija, podatkovna zbirka, znanje, zdravje gozda, internet, medmrežje, kontinuiran vir, statistična analiza, obisk spletnega portala
Objavljeno v DiRROS: 13.04.2022; Ogledov: 1390; Prenosov: 867
Celotno besedilo (144,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
5. Slovensko gozdnogospodarsko načrtovanje na razpotju : zgodovina gozdnogospodarskega načrtovanja : (prvi del)Marko Kovač, 2018, strokovni članek Povzetek: Prispevek se omejuje na oris razvoja sistema gozdnogospodarskega načrtovanja na ozemlju Slovenije. Zgodovinski pregled je pokazal, da so na ozemlju zdajšnje države začeli urejati gozdove zgodaj. Sprva je prevladovala nemška šola, proti koncu 19. stoletja pa se je začelo razvijati domače gozdarsko znanje, ki je temeljilo na zastornem, skupinsko postopnem in prebiralnem gospodarjenju. Vse do l. 1940 je bilo načrtovanje z vidika znanja in koncepta primerljivo s srednjeevropskim. Od leta 1945 do 1991, v času nedemokratičnega komunističnega sistema, je bilo gozdnogospodarsko načrtovanje del centralno planskega gospodarjenja. To gozdarsko načrtovanje je bilo relativno dobro razvito samo v delu, ki je zadeval pridobivanje in interpretacijo podatkov o gozdu, v preostalih delih, kot so organizacija načrtovanja, spoštovanje ekonomskih zakonitosti in način odločanja, pa je bilo nedemokratično in neracionalno. Zdajšnji sistem gozdnogospodarskega načrtovanja je še vedno v tranziciji. Medtem ko je bil sistem tehnološko in vsebinsko posodobljen, pa organizacija načrtovanja, informacijska in ekonomska racionalnost ter način odločanja še naprej odsevajo prejšnji družbeni red in čakajo na posodobitev.
Ključne besede: gozdnogospodarski načrti, zgodovinski pregled, sistem gozdarskega načrtovanja, nemška šola, tipi načrtov, domače znanje, družbeno-ekonomski sistem
Objavljeno v DiRROS: 30.09.2018; Ogledov: 4311; Prenosov: 1162
Celotno besedilo (249,94 KB) |
6. |
