1. Strukturna pestrost gozdnih sestojev na Pahernikovi gozdni posestiAnže Martin Pintar, David Hladnik, 2018 Povzetek: Na Pahernikovi gozdni posesti je mogoče spremljati učinke in uspešnost vsaj polstoletnega gospodarjenja z raznomernimi gozdovi. Na podlagi podatkov kontrolne vzorčne metode in laserskega skeniranja Slovenije smo ocenjevali strukturno pestrost gozdnih sestojev s kazalniki in indeksi sestojnih gostot, vrstne in strukturne pestrosti debelinskih razredov, sestojnih višinskih razredov in njihovih zgornjih višin. Primerjali smo rabo zemljišč v katastrskih občinah, na katerih leži Pahernikova posest (k.o. Vuhred, Planina, Orlica in Hudi Kot), v letu 1825 z letom 2017. V vseh analiziranih katastrskih občinah se je delež gozda v tem obdobju stoletja povečal, na posesti pa se je povečal za 21,4 %. Razlike v sestojnih gostotah in kazalnikih sestojne pestrosti med sestoji, kjer gozda v začetku 19. stoletja ni bilo, in sestoji na ohranjenih gozdnih zemljiščih niso statistično značilne. V prevladujočem rastiščnem tipu kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovje z belkasto bekico smo ocenili za 20 % višjo lesno zalogo od primerljivih gozdov tega rastiščnega tipa na Slovenskem. Ob višjih lesnih zalogah in visokih kazalnikih debelinske pestrosti v gozdovih na Pahernikovi posesti nismo ocenili višjih sestojnih gostot SDI kot v drugih rastiščno primerljivih gozdovih. Po gradientih nadmorskih višin smo ocenili razlike v višini in zgradbi sestojne strehe, ki vplivajo na gospodarjenje znotraj posameznega rastiščnega tipa.
Ključne besede: Franciscejski kataster, raba zemljišč, sestojna zgradba, LiDAR, sestojni višinski razredi, Pahernikova posest
DiRROS - Objavljeno: 04.02.2019; Ogledov: 3292; Prenosov: 2057
 Celotno besedilo (3,25 MB) |
2. Raziskave nižinskih hrastovih gozdov : III. delavnica Javne gozdarske službe z mednarodno udeležbo : Murska Sobota, 12.-13.oktober 19991999 Ključne besede: nižinski gozd, poplavni gozd, log, gozdno rastišče, gozdna tla, gozdni sestoj, zgradba sestoja, razvoj sestoja, posvetovanje, Prekmurje, Murska šuma
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2764; Prenosov: 717
Celotno besedilo (10,33 MB) |
3. |
4. Vplivi požarov na tla v črnoborovih in v puhavčevih gozdovih slovenskega PrimorjaMihej Urbančič, 2002 Ključne besede: gozdni požar, črni bor, Pinus nigra, puhasti hrast, Quercus pubescens, poškodovanost tal, degradacija tal, kemične latnosti, zgradba tal, Primorje, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2652; Prenosov: 977
Celotno besedilo (1,88 MB) |
5. |
6. Prevrščanje dreves v optimalni fazi bukovega gozdaMarijan Kotar, 1996 Povzetek: Prispevek obravnava rezultate raziskave zgradbe bukovih gozdov Slovenije na 18 rastiščnih enotah. Analizirani bukovi debeljaki so enomerni, vendar glede starosti izkazujejo določeno raznodobnost. Raziskava je bila usmerjena v ugotovitev starostne zgradbe sestojev ter v proces prevrščanja, ki zajema časovni razmak 60 let. Podrobno so obravnavani tisti osebki, ki tvorijo zgornjo višino sestoja, to je 100 najdebelejših na ha. Prevrščanje teh dreves je v debeljakih razmeroma skromno, na posameznih rastiščih celo neznatno. Drevesa, ki tvorijo zgornjo višino sestoja, so praviloma tudi nekoliko starejša od preostalih, torej tista, ki so pričela rasti že v začetnem delu pomladitvene dobe
Ključne besede: bukev, socialni sestop, prevrščanje, starostna zgradba
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2522; Prenosov: 856
Celotno besedilo (1,23 MB) |
7. Proučevanje zgradbe naravnih gorskih gozdov v Savinjskih AlpahJurij Diaci, 1995 Povzetek: Prispevek obravnava spremembe v zgradbi naravnih gorskih gozdov, ki nastajajo z naraščajočo nadmorsko višino. V obeh višinskih prerezih Dleskovške planote so zajeti značilni sestoji, od gorskega vegetacijskega pasu do gornje gozdne meje. Študija razkriva ekološko stabilnost ohranjenih gorskih gozdov ter njihovo visoko aktivnost pri oblikovanju notranjega in zunanjega okolja. Rezultati kažejo, da je posnemanje naravnih zgradb in regeneracijskih procesov pri negovanju gospodarskih gozdov nadvse smiselno in potrebno.
Ključne besede: naravni gozd, gorski gozd, zgradba sestoja, priraščanje sestoja, ekološka regeneracija gozda, mrtva lesna masa, Savinjske Alpe, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2773; Prenosov: 960
Celotno besedilo (1,65 MB) |
8. Krajinska zgradba in biotska pestrostKatarina Groznik Zeiler, 2000 Povzetek: @ivalske in rastlinske vrste se pojavljajo le tam, kjer najdejo ustrezne razmere za pre`ivetje in razmno`evanje. Z raziskavo krajinske zgradbe na Ljubljanskem barju smo potrdili pozitivno povezanost pestrej{e rabe tal s {tevilom vrst ptic. Ornitolo{ka obmo~ja, v katerih so prisotne vrste ptic nacionalnega pomena, se od ostalih povr{in po opazovanih zna~ilnosti krajinskezgradbe jasno razlikujejo. Analiza krajinske zgradbe modelnega obmo~ja v preteklosti lahko pripomore k odkrivanju smeri sprememb v prihodnosti in k oblikovanju izhodi{~ za ohranjanje biotske pestrosti v prostoru. Raziskava je potrdila teoreti~na spoznanja, da je za u~inkovito ohranjanje `ivalskih in rastlinskih vrst v kulturnih krajinah pomembno ohranjanje klju~nih zna~ilnosti krajinske zgradbe.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, večnamenska vloga gozda, biodiverziteta, zgradba krajine, raba tal, ptice, indikator pestrosti, Ljubljansko barje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2799; Prenosov: 949
Celotno besedilo (1,19 MB) |
9. Primerjava strukture gozdnih sestojev in sestave rastlinskih vrst v pragozdu in gospodarskem gozdu ter presoja uporabnosti izsledkov za gozdarsko načrtovanjeAndrej Bončina, 2000 Povzetek: Avtor prikazuje izsledke primerjalne raziskave strukture gozdnih sestojev in rastlinske sestave v pragozdu Rajhenav in gospodarskem gozdu. V gospodarskem gozdu je mozai~nost horizontalne strukture bolj izrazita, {tevilo vrzeli in mladovij je ve~je, njihova povr{ina tudi ve~ja. V gospodarskem gozdu je ve~ kot za polovico ni`ja lesna zaloga, dele` debelega drevja in koli~ina mrtvega drevja sta ob~utno manj{a kot v pragozdu, drevesna sestava je pestrej{a, v pomladku uspeva ve~je {tevilo drevesnih vrst. Zeli{~na plast je bolje razvita v gospodarskem gozdu, kjer smo evidentirali ve~je {tevilo vrst, njihovo obiljeje v splo{nem tudi ve~je. V cikli~nem razvoju gozdnih sestojev od mladovij do debeljakov in pomlajencev se {tevilo in obilje vrst v zeli{~ni plasti pove~ujeta. Raziskava potrjuje, da je razmerje razvojnih faz gozda primeren kazalec za posredno ocenjevanje razli~nih kriterijev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, rastlinska raznovrstnost, gospodarski gozd, zgradba sestoja, horizontalna zgradba, pragozd, biodiverziteta, gozdarsko načrtovanje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2846; Prenosov: 957
Celotno besedilo (1,20 MB) |
10. Analiza spremenjenosti količinske in vrstne sestave gozdov po dveh različnih metodah ter njuna primerjavaJanez Krč, 1999 Povzetek: Prispevek analizirana spremenjenost gozdnih sestojev po dveh metodah. S prvo ocenjujemo spremembe vrstne sestave rastlinskih skupnosti, druga metoda pa ugotavlja spremembe sestojev po vi{ini in vrsti lesnih zalog. Za izračun ocene spremenjenosti na ravni osnovnih enot popisa gozdov smo uporabili modelno optimalno in dejansko strukturo lesnih zalog po drevesnih vrstah v gozdnih združbah, popisanih v gozdnih odsekih. Zaradi podatkov, potrebnih za izračun, smo v analizo vključili le odseke, v katerih so ugotovili samo eno gozdno zdru`žo. Prikazujemo rezultate analize na ravni gozdnogospodarskih območij in gozdnih združb. Rezultate na višjih ravneh velikosti gozdnih površin smo dobili s tehtano aritmetično sredino rezultatov osnovnih izračunovn a ravni gozdnih odsekov. Rezultate ocen spremenjenosti smo prikazali tudi prostorsko in naredili primerjavo obeh metod.
Ključne besede: gozdni sestoj, zgradba gozda, ocena, spremenjenost sestojev, vrstna spremenjenost, kazalec spremenjenosti, računalniški model
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2729; Prenosov: 958
Celotno besedilo (1,00 MB) |
