1. Delovanje slovenske Službe državne varnosti v osemdesetih letih 20. stoletjaAna Šela, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorica se v prispevku osredotoča na delovanje slovenske tajne politične policije, Službe državne varnosti, v osemdesetih letih 20. stoletja. Na podlagi arhivskega gradiva Službe državne varnosti, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, zlasti letnih poročil o delovanju in realizacijah programskih nalog, predstavi metode in cilje, ki se jih je služba posluževala ter (tajno) zakonodajo oziroma pravilnike, ki jim je sledila. Področja delovanja so bila smiselno razdeljena na zunanje in notranje področje delovanja, pri čemer se pričujoči članek osredotoča na slednje. Hkrati je v prispevku predstavljena tudi organizacija Službe državne varnosti, ki je že od leta 1966 delovala kot strokovna služba v okviru Republiškega sekretariata za notranje zadeve.
Ključne besede: zgodovina Slovencev, vzhodna Slovenija, Služba državne varnosti, osemdeseta leta, metode delovanja, področja delovanja, organizacija
Objavljeno v DiRROS: 22.07.2026; Ogledov: 192; Prenosov: 111
 Celotno besedilo (1,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Prispevek k podrobnejši osvetlitvi družinskih vezi in mladostnih let dr. Antona Korošca : družina in mladost Bižikovega TonetaMartin Bele, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava družino in mladost Antona Korošca, enega vodilnih slovenskih politikov pred drugo svetovno vojno. Korošec se je rodil maja 1872 v Biserjanah pri Svetem Juriju ob Ščavnici, v družini očeta Janeza in mame Neže (rojene Ploj). Imel je starejšega brata Jakoba in mlajšo sestro Marijo. Bil je nečak pravnika in rodoljuba Jakoba Ploja ter bratranec pravnika in politika Miroslava Ploja. Obiskoval je gimnazijo na Ptuju in v Mariboru, kasneje pa je bil gojenec mariborskega bogoslovja. 25. julija 1895 je bil posvečen v duhovnika, nato pa je služboval na Sladki gori pri Ponikvi ter v Marenbergu (danes Radlje ob Dravi). Zatem je bil učni prefekt v mariborskem dijaškem semenišču. Julija 1905 je promoviral za doktorja teologije v Gradcu.
Ključne besede: zgodovina Slovencev, vzhodna Slovenija, politiki, biografije, Avstro-Ogrska, 19. st., 20. st.
Objavljeno v DiRROS: 22.07.2026; Ogledov: 186; Prenosov: 119
Celotno besedilo (2,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Grad Lušperk in njegovi prebivalci med 13. in 15. stoletjemMartin Bele, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava doslej slabo raziskan grad Lušperk v bližini Zreč in njegove prebivalce, zlasti vprašanje njihovega izvora. Grad so v 13. stoletju zgradili na posesti Krške škofije, njegove prebivalce pa v pisnih virih pogosto srečujemo kot priče, večkrat v povezavi s Krškimi škofi, z gospodi Žovneškimi (oziroma grofi Celjskimi) ter grofi Vovbrškimi, čeprav ne kaže, da bi v politiki imeli pomembnejšo vlogo. V teku 15. stoletja je grad vse bolj propadal, v času celjsko-habsburške fajde je bil poškodovan, zatem pa je ostal v ruševinah.
Ključne besede: zgodovina Slovencev, Lušperk, Maribor, vojvodina Štajerska, Habsburžani, gospodje Mariborski, grofje Celjski, Krška škofija, ne zaključna dela
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2026; Ogledov: 166; Prenosov: 127
Celotno besedilo (2,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Knjiga koprskih kapetanov Slovanov (1587–1724)Darko Darovec, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Študija je posvečena koprskim kapetanom Slovanov (Capitaneus Sclavorum Justinopolis), ki jih v virih kot poveljnike koprskega podeželja v času Beneške republike zasledimo od leta 1349 pa vse do začetka 19. stoletja. Vsekakor gre vsaj po imenu za edinstveno funkcijo, ki je bila doslej vse premalo raziskana. Poleg arhivskih virov nekaterih ustanov Beneške republike, pa temeljni vir za to študijo predstavlja v prilogi k članku v slovenščino prevedena knjiga kapetanov Slovanov. Knjiga vsebuje določbe, zlasti v zvezi s pobiranjem dajatev, pa tudi splošne določbe o pristojnostih kapetana Slovanov, in sicer od leta 1587 do 1724. Posebno vlogo je imel koprski kapetan Slovanov zlasti v vojaški organizaciji koprskega komuna, skrbel je za organizacijo obrambe na koprskem podeželju, za vprašanje meja med vaškimi komuni, za pobiranje davkov in dajatev, zadolžen pa je bil še za nižje sodne zadeve, za organizacijo obrambe in nadzora beneško-habsburške meje tako v času raznih vojaških spopadov kot epidemij, saj so v obrambnih postojankah s kmečkimi vojaki pod poveljstvom kapetana Slovanov oblikovali prostore za karantene za potnike, ki so prihajali iz okuženih dežel.
Ključne besede: zgodovina Slovencev, Koper, podeželje, kmečka vojska, organizacija obrambe, davki, nižje sodne zadeve, epidemije, srednji vek, novi vek
Objavljeno v DiRROS: 01.06.2026; Ogledov: 239; Prenosov: 143
Celotno besedilo (2,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
