1. Ženski katoliški redovi, kongregacije in družbe v slovenskem zdravstvu v prvi polovici 20. stoletjaBor Zavrl, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Redovnice karitativnih katoliških redov so bile v prvi polovici 20. stoletja v slovenskem zdravstvu, predvsem njegovi kurativni veji, glavna delovna moč. Za ustanove, v katerih so delovale, so skrbele celostno, opravljale so od najnižjih del do vodstvenih funkcij. Do preloma je prišlo leta 1948, ko je nova povojna oblast tudi v slovenskem kurativnem zdravstvenem varstvu uvedla velike spremembe. Takrat so redovnice dokončno odpustili iz slovenskih zdravstvenih in socialnih ustanov ter jih zamenjali s civilnim osebjem.
Ključne besede: redovnice, zdravstvo, bolnišnica, karitativno delo, 20. stol.
Objavljeno v DiRROS: 10.02.2026; Ogledov: 364; Prenosov: 89
 Celotno besedilo (1,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Dojemanje dostojanstva pacientov z vidika zdravstvenih delavcev : eksplorativna raziskavaMateja Bahun, Brigita Skela-Savič, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Človeško dostojanstvo je neodtujljiva pravica vsakega posameznika, njegovo ohranjanje pa temeljna naloga zdravstvenih delavcev. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri se med hospitalizacijo pacientom zagotavlja dostojanstvo ter kako to dojemajo zaposleni v zdravstvu. Metode: Raziskava temelji na eksplorativni kvantitativni raziskovalni metodi. Podatki so bili pridobljeni s strukturiranim vprašalnikom. V raziskavi je sodelovalo 267 priložnostno izbranih zdravstvenih delavcev iz petih slovenskih splošnih bolnišnic. Pridobljeni podatki so bili obdelani z bivariatno in multivariatno analizo. Rezultati: Splošno mnenje anketirancev o sodelavcih in njihovem zagotavljanju zasebnosti je dobro (x = 3,79, s = 0,70). Dojemanje dostojanstva se lahko pojasni v 52,18 % z osebno odgovornostjo zaposlenih (23,82 %), informiranostjo pacientov (16,62 %) in pacientovim sodelovanjem pri odločitvah (11,74 %). Poklicne skupine imajo različno stališče do informiranosti pacientov (F = 5,44, p = 0,001). Med vključenimi bolnišnicami so razlike v izvajanju aktivnosti: zapiranje vrat bolniške sobe (F = 9,07, p < 0,001), uporaba paravana ali zavese (F = 25,65, p < 0,001), nameščanje opozorila na vrata bolniške sobe (F = 28,16, p < 0,001) ter obveščanje pacientov o tem, kaj se bo dogajalo med intervencijami (F = 5,91, p = 0,001), aktivnosti pogosteje izvajajo zaposleni v zdravstveni negi s srednješolsko izobrazbo. Diskusija in zaključek: Med hospitalizacijo se dostojanstvo pacientom ne zagotavlja popolnoma, zato bodo rezultati lahko uporabni za načrtovanje izboljšanja strokovnega znanja, razumevanja področja dostojanstva ter infrastrukturnih in materialnih pogojev.
Ključne besede: bolnišnice, zasebnost, hospitalizacija, odrasli pacienti, zdravstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 158; Prenosov: 88
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Analiza potreb po uporabi simulacij v procesu vseživljenjskega učenja medicinskih sesterBoštjan Žvanut, Sandi Jurgec, Igor Karnjuš, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Simulacije se kot aktivna metoda učenja in poučevanja uporabljajo tako v formalnem kot neformalnem usposabljanju strokovnjakov na področju zdravstva, vendar je njihov potencial v Sloveniji premalo izkoriščen. Cilj raziskave je bil ugotoviti, katere simulacije zanimajo vodilne medicinske sestre, ki odločajo o usposabljanjih medicinskih sester. Metode: V anketi, ki je potekala od 30. 11. do 24. 12. 2010, so sodelovale vodilne medicinske sestre primarne, sekundarne in terciarne ravni zdravstvene dejavnosti ter socialnovarstvenih zavodov. Končni vzorec je zajemal 78 anketirancev. Anketiranci so med 146 simulacijami, razdeljenimi v enajst sklopov, izbrali tiste, ki bi jih glede na njihovo naravo dela potrebovali in bi jih bilo smiselno vključevati v programe vseživljenjskega učenja. Za analizo podatkov je bila uporabljena univariatna analiza in test hi-kvadrat. Rezultati: Rezultati kažejo izjemno veliko zanimanje za simulacije stanj, ki zahtevajo nujno obravnavo pacienta, še zlasti za simulacijo Uporaba zunanjega avtomatskega defibrilatorja v primeru srčnega zastoja (62,8 %). Prav tako rezultati kažejo na nekoliko višje, statistično značilno zanimanje za simulacije s strani primarne (I) in terciarne (III) ravni zdravstvene dejavnosti: Akutna alergična reakcija (I: 69 %, III: 67 %, p = 0,036), Supraventrikularna tahikardija (I: 73 %, III: 56 %, p = 0,02) in Ventrikularna fibrilacija in ventrikularna tahikardija (timska obravnava) (I: 73 %, III: 50 %, p = 0,014). Diskusija in zaključek: Glede na izkazano zanimanje za simulacije je smiselno razmisliti o načinih, kako bi se ta pristop bolje vključil v dodiplomsko izobraževanje in kontinuirano profesionalno izobraževanje na področju zdravstvene nege. Ugotovljene razlike v zanimanju za simulacije je smiselno upoštevati pri načrtovanju prihodnjih usposabljanj medicinskih sester.
Ključne besede: simulacije, vseživljenjsko učenje, zdravstvo, zdravstvena nega
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 237; Prenosov: 0 |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Vpliv zadovoljstva z delom na pojav izgorelosti med medicinskimi sestrami : kvalitativna opisna raziskavaAleksandra Kavšak, Mirko Prosen, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Zadovoljstvo na delovnem mestu je ključni dejavnik kakovostno opravljenega dela v zdravstveni negi. Namen raziskave je bil preučiti pogled medicinskih sester na zadovoljstvo z delom ter kako slednje prispeva k razvoju izgorelosti. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna opisna metoda. Na namenskem kvotnem vzorcu 12 medicinskih sester, zaposlenih na primarni, sekundarni in terciarni zdravstveni dejavnosti, so bili opravljeni delno strukturirani intervjuji. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo metode analize vsebine.Rezultati: Identificirane so bile naslednje teme: (1) negativni dejavniki delovnega okolja; (2) motivacijski dejavniki na delovnem mestu; (3) vpliv zadovoljstva medicinskih sester na zasebno življenje ter (4) osebni pomen zadovoljstva z delom. Diskusija in zaključek: Za zaposlene v zdravstveni negi je pomembno, da vladajo dobri medsebojni odnosi v timu. Le z dobrimi medsebojnimi odnosi bomo uporabnikom zdravstvenih storitev omogočili strokovno in kakovostno obravnavo. Rešitev, s katero bi zmanjšali izgorelost zaposlenih v zdravstveni negi in pripomogli k njeni prepoznavnosti, vidimo v povečanju ozaveščanja o sindromu izgorelosti. Treba bi bilo prispevati k politiki oblikovanja ukrepov za premagovanje oziroma preprečevanje težav, povezanih z izgorevanjem medicinskih sester na delovnem mestu. Proces obvladovanja stresa in izgorevanja bi moral postati sestavni del organizacijskega procesa, saj prispeva k večji učinkovitosti organizacije. Z ustreznim usmerjanjem in zadostnim kadrovskim normativom je možno stroške, povezane z boleznijo zaposlenih, precej zmanjšati. Organizacija namreč s skrbjo za zdravje zaposlenih prispeva tudi k njihovi večji motiviranosti.
Ključne besede: zdravstvena nega, zdravstvo, stres, kakovost življenja, delovna mesta
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 198; Prenosov: 93
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Pregled publiciranja izbranih bibliografskih enot visokošolskih učiteljev strokovnih predmetov zdravstvene nege : retrospektivna raziskavaBranko Bregar, Jure Rašić, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Kakovost študijskih programov je povezana s strokovno in znanstveno usposobljenostjo visokošolskih učiteljev. Namen raziskave je bil pregledati publicistično aktivnost visokošolskih učiteljev izbranih strokovnih predmetov v visokošolskih institucijah za zdravstveno nego v Sloveniji. Metoda: Retrospektivno so bili pregledani javno dostopni podatki o publiciranju 76 visokošolskih učiteljev, nosilcev dvanajstih strokovnih predmetov v sedmih visokošolskih institucijah na področju zdravstvene nege, za obdobje 2010%2015. Podatki so prikazani z opisno statistiko. Rezultati: V prikazanem obdobju je bilo evidentiranih 4.337 enot publiciranja, na enega visokošolskega učitelja povprečno 57,32 (s = 59,05). Od tega je bilo največ mentorstev diplom (n = 2928, 67,30 %), najmanj izvirnih znanstvenih člankov (n = 268, 6,21 %), še manj preglednih znanstvenih člankov (n = 46, 1,10 %). Obstajajo razlike v publiciranju na splošno med fakultetami (x2(2) = 14,272, p = 0,027), pri mentorstvih (x2(2) = 16,767, p = 0,010), preglednih znanstvenih člankih (x2(2) = 28,442, p < 0,001) uredništvih (x2(2) = 17,870, p = 0,007). Diskusija in zaključek: Nosilci strokovnih predmetov zdravstvene nege kažejo različne aktivnosti na področju publiciranja bibliografskih enot. Visokošolske institucije naj spodbujajo visokošolske učitelje k publiciranju ter s tem pospešujejo njihov strokovni in znanstveni razvoj. Publiciranje znanstvenih bibliografskih enot bi bilo smiselno dodati tudi merilom za habilitacijo v naziv predavatelja.
Ključne besede: zdravstvo, visoko šolstvo, fakultete, kakovost, medicinske sestre
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 152; Prenosov: 107
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
