1. Poznavanje virusa humane imunske pomanjkljivosti in prepričanja zaposlenih v zdravstveni negiDragan Derajić, Tamara Štemberger Kolnik, Andreja Hrovat Bukovšek, Aleš Jelenc, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: V javni percepciji so se skozi čas oblikovale napačne predstave o okužbi z virusom humane imunske pomanjkljivosti (HIV) in sindromom pridobljene imunske pomanjkljivosti (aids). Prepričanje, da je virus HIV vezan na določene skupine ljudi, prispeva k stigmatizaciji in socialnemu izključevanju, kar otežuje vključevanje v družbo in dostop do zdravstvene oskrbe. Namen raziskave je bil preveriti povezanost med znanjem izvajalcev zdravstvene nege o okužbi z virusom HIV in prepričanji, ki jih imajo zdravstveni delavci o okuženih s tem virusom. Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava. Podatke smo zbrali z vprašalnikom na priložnostnem vzorcu 166 oseb (87,3 % ženskega spola). Notranjo konsistentnost vprašalnika smo potrdili z izračunom Cronbach alfe za podlestvice, nastale na podlagi faktorske analize (0,773 (95% CI [0,705; 0,827]) in 0,746 (95% CI [0,670; 0,807]). Rezultati: Eksplorativna faktorska analiza je pokazala, da se jasno izločita dva faktorja oziroma zaščitniška in obtoževalna prepričanja (51,1 % variance). Zaščitniška prepričanja so bila povezana z znanjem o okužbi (r = –0,439, p < 0,001). Regresijska analiza je pokazala, da sta delovna doba (b = –0,045, t = –3,065, p = 0,002) in zaposlitveni status diplomirane medicinske sestre/zdravstvenika (v primerjavi z bolničarjem negovalcem) (b = 1,080, t = 2,43, p = 0,016) značilna napovedovalca znanja o virusu HIV. Diskusija in zaključek: Z omogočanjem pogostejših izobraževanj o okužbah z virusom HIV bi lahko zmanjšali strah zdravstvenih delavcev in stigmatizacijo pacientov ter izboljšali njihovo oskrbo
Ključne besede: izobrazba, spolno prenosljive okužbe, zdravstveni delavci, stigma, virus humane imunske pomanjkljivosti
Objavljeno v DiRROS: 07.06.2026; Ogledov: 126; Prenosov: 127
 Celotno besedilo (169,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Cepljenje zdravstvenih delavcev : obvezna in priporočena cepljenja v SlovenijiTatjana Mrvič, Anja Šterbenc, Katarina Sočan, Irena Grmek-Košnik, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Pri zdravstvenih delavcih (ZD) in sodelavcih je tveganje za izpostavljenost povzročiteljem nalezljivih bolezni ter za njihov prenos na paciente in sodelavce povečano. V Sloveniji pravni okvir določata Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) in Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu; letne, operativne usmeritve pa izhajajo iz Programa cepljenja in zaščite z zdravili ter strokovnih priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ključna obveznost pred izpostavitvijo za ZD je cepljenje proti hepatitisu B, med priporočila za vse ZD pa sodijo cepljenja proti gripi (vsako sezono), covidu-19 (posodobljeni odmerek), tetanusu, davici, oslovskemu kašlju/tetanusu, davici (po shemi za odrasle) ter dokaz imunosti ali cepljenje proti ošpicam, mumpsu, rdečkam (MMR) in noricam (VZV), z dodatnimi cepljenji glede na oceno tveganja delovnega mesta (npr. cepljenje proti hepatitisu A, tifusu, steklini, meningokoku za specifične laboratorijske izpostavitve).
Ključne besede: zdravstveni delavci, cepiva, nalezljive bolezni, priporočila, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2026; Ogledov: 279; Prenosov: 292
Celotno besedilo (2,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Pogostnost sindroma bolnih stavb v bolnišnicah v povezavi z okoljskimi dejavniki : sistematični pregled literatureSedina Kalender Smajlović, Mateja Dovjak, Andreja Kukec, 2019, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Okoljski dejavniki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in krepitvi zdravja. Namen raziskave je bil oceniti pogostost simptomov sindroma bolnih stavb (SBS) pri zaposlenih v bolnišnici. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna raziskovalna metoda. Pregled strokovne in znanstvene literature je bil izveden v podatkovnih bazah COBIB.SI, Google Učenjak, Digitalna knjižnica Dlib.si, CIHAHL, Cochrane Library in PubMed. Napredno iskanje je potekalo s pomočjo Boolovih logičnih operaterjev AND / IN, v kombinaciji ključnih besed: "sindrom bolnih stavb", "bolnišnice", "zdravstveni delavci", "okoljski dejavniki", "sick building syndrome", "hospitals", "health care workers", "environmental factors". Iz iskalnega nabora 238 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 11 člankov. Za prikaz pregleda podatkovnih baz in odločanja o uporabnosti pregledanih virov je bila uporabljena metodologija PRISMA. Izvedena je bila vsebinska integrativna analiza spoznanj raziskav. Rezultati: Ugotovitve raziskave so bile združene v štiri vsebinske kategorije: (1) pogostost simptomov SBS; (2) raznolikost simptomov SBS; (3) okoljski dejavniki v povezavi s pogostostjo simptomov SBS; (4) okoljski dejavniki v povezavi z ostalimi dejavniki za nastanek SBS. Diskusija in zaključek: Raziskave kažejo, da je pogostost simptomov SBS med zaposlenimi v bolnišničnem okolju visoka. Okoljski dejavniki so povezani z nastankom simptomov SBS med zaposlenimi v bolnišničnem okolju. V Sloveniji potrebujemo raziskavo, ki bi proučila učinek okoljskih dejavnikov na pogostost simptomov SBS pri zaposlenih v bolnišničnem okolju.
Ključne besede: simptomi bolnih stavb, onesnaževala, zdravstveni delavci
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 356; Prenosov: 210
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Zadovoljstvo državljanov Republike Slovenije z zdravstvenimi storitvami v SlovenijiBarbara Zupanc Terglav, Špela Selak, Mitja Vrdelja, Boris Miha Kaučič, Branko Gabrovec, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Merjenje zadovoljstva pacientov z zdravstvenimi storitvami je pomemben kazalec razvoja vsakega zdravstvenega sistema. Zadovoljstvo pacientov je pomemben in pogosto uporabljen indikator za merjenje kakovosti zdravstvene oskrbe. Prispevek se osredotoča na ugotavljanje zadovoljstva državljanov Republike Slovenije s trenutnim zdravstvenim sistemom.Metode: Uporabljena je bila deskriptivna neeksperimentalna vzorčna metoda. Merski instrument je bil strukturiran vprašalnik. Uporabljena je bila metoda snežene kepe. Na spletni vprašalnik je skupno odgovorilo 693 oseb, 488 oseb je vprašalnik v celoti izpolnilo. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko, korelacijsko analizo, faktorsko analizo in linearno regresijsko analizo. Rezultati: Sodelujoči v raziskavi v največji meri cenijo prijazen in spoštljiv odnos zdravstvenih delavcev ter njihovo razpoložljivost za hitro pomoč. Negativno ocenjujejo čakanje na obravnavo v čakalnici, telefonsko nedosegljivost, nezanimanje za osebne razmere pacienta in kratek čas obravnave pri zdravniku. Med najpomembnejše spremenljivke, ki vplivajo na zadovoljstvo pacientov, lahko uvrstimo: čakanje v čakalnici na pregled, dovolj časa, ki ga zdravnik nameni pacientu, zanimanje za osebne razmere, zaupanje v strokovne odločitve zdravstvenega osebja, vključevanje v odločanje o zdravljenju in občutek popolnega zaupanja.Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci lahko v zdravstvenem sistemu pomembno vplivajo na zadovoljstvo pacientov. Usmerjenost v kakovostno obravnavo in spoštljivo komunikacijo povečuje zaupanje pacientov v zdravstveni sistem in zaupanje v strokovne odločitve zdravstvenega osebja, kar pa lahko ključno vpliva na uspešnost zdravstvene obravnave posameznika.
Ključne besede: zaupanje, zdravje, zadovoljstvo uporabnikov, zdravstveni sistem, zdravstveni delavci, javno zdravje, odnos, komunikacija
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 447; Prenosov: 264
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki : ocene študentov zdravstvene nege in medicineMaja Strauss, Jana Goriup, Miljenko Križmarić, Anton Koželj, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Dobrosodelovanje med zdravniki in medicinskimi sestrami omogoča višjo kakovost zdravstvene obravnave pacientov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako odnose med medicinskimi sestrami in zdravniki ocenjujejo študenti zdravstvene nege in medicine.Metode: V neeksperimentalni kvantitativni raziskavi je bila uporabljena Jeffersonova lestvica za oceno sodelovanja med zdravniki in medicinskimi sestrami. V priložnostni vzorec je bilo zajetih 428 študentov. Od tega 235 (54,9 %) študentov zdravstvene nege in 193 (45,1 %) študentov medicine. Podatki so bili analizirani z bivariatno statistiko in t-testom. Rezultati: Ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike glede na spol anketirancev, pri nekaterih trditvah pa tudi glede na vrsto študija. Anketiranke so se v večji meri strinjale s trditvami. Največja razlika glede na spol anketiranih je bila pri trditvi, da bi morali biti študentje medicine in zdravstvene nege vključeni v timsko delo, da bi razumeli svoje vloge (t = 2,59, p = 0,010). Študentje zdravstvene nege so se večinoma bolj strinjali s trditvami kot študentje medicine. V primerjavi med vrstama študija je bila največja razlika glede strinjanja pri trditvi %Na medicinsko sestro je treba gledati kot na zdravnikovo sodelavko in kolegico in ne kot na pomočnico% (t = 15,24, p < 0,001). Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike v oceni odnosov med medicinskimi sestrami in zdravniki glede na spol anketiranih ter vrsto študija. Razlike glede različnih pogledov študentov obeh fakultet ponujajo priložnost za načrtovanje obeh izobraževanih programov.
Ključne besede: sodelovanje, študentje, timsko delo, zdravstveni delavci
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 335; Prenosov: 243
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Starizem v zdravstvenih ustanovahAmadeus Lešnik, Jožica Tomažič, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Starizem izhaja iz predsodkov in stereotipov o lastnostih, ki jih na podlagi kronološke starosti pripisujemo starostnikom. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali starostniki v kliničnem okolju doživljajo starizem in v kolikšni meri jih le-ta prizadene. Metode: Opisna kvantitativna raziskava je bila izvedena v zdravstveni ustanovi na priložnostnem vzorcu 132 starostnikov, starih od 65 do 90 let. Uporabljen je bil na podlagi pregleda literature zasnovan vprašalnik z 11 vprašanji zaprtega tipa. Prisotnost starizma in stopnja prizadetosti je bila merjena s tristopenjsko številsko lestvico. Za opis vzorca in sistematičen prikaz odgovorov na raziskovalna vprašanja je bila uporabljena deskriptivna univariatna in bivariatna (hi-kvadrat test za neodvisne vzorce) analiza. Rezultati: Skupno je bilo zaznanih 319 diskriminatornih dogodkov. Od 132 anketiranih je najmanj en diskriminatorni dogodek doživelo 91 (69,0 %) starostnikov. Med slednjimi se je 40 (44,0 %) starostnikov počutilo vsaj enkrat prizadeto in 23 (25,2 %) vsaj enkrat zelo prizadeto. Pri zaznavanju prizadetosti statistično pomembne razlike med skupinami glede na spol (x2 = 13,554, p = 0,825), izobrazbo (x2 = 20,807, p = 0,409) in starost (x2 =19,328, p = 0,501) nismo ugotovili. Diskusija in zaključek: Raziskava potrdi prisotnost starizma v kliničnem okolju. Ker ima starizem negativen vpliv na odnos do starostnika in kakovost njegove oskrbe, je profesionalno komunikacijo s starostniki treba uvesti v izobraževanje vseh profilov zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: diskriminacija, predsodki, starostniki, zdravstveni delavci
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 417; Prenosov: 321
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Kulturna raznolikost v zdravstvenih timih : kvalitativna opisna raziskavaMatic Petrovič, Tamara Milić, Valentina Masten, Sabina Ličen, Mirko Prosen, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Kulturna raznolikost v zdravstvenih timih je pomembna za zagotavljanje kakovostne oskrbe. Raznolikost pozitivno vpliva na izkušnje in razumevanje potreb pacientov ter ustvarja boljšo timsko dinamiko. Namen raziskave je bil preučiti prisotnost različnih kultur v zdravstvenih timih in stališča zdravstvenih delavcev o kulturnih raznolikostih.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna opisna metoda. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim intervjujem, ki je vključeval demografske podatke in odprta vprašanja o izkušnjah zdravstvenih delavcev s kulturno raznolikostjo v zdravstvenih timih. Namenski vzorec je vključeval 28 zdravstvenih delavcev različnih zdravstvenih ved. Intervjuji so bili analizirani z metodo analize vsebine. Rezultati: Identificirane so bile štiri osrednje tematske kategorije: (1) vloga strokovnega znanja in profesionalnega pristopa pri zagotavljanju kakovostne oskrbe, (2) pomen dobre komunikacije in sposobnost prilagajanja; (3) pomembnost dinamike in podpore v zdravstvenem timu ter (4) kulturna raznolikost in pogledi zdravstvenih delavcev. Večina meni, da kulturna raznolikost obogati izkušnje in prispeva k empatiji.Diskusija in zaključek: Sodelujoči v raziskavi so izpostavili tako pozitivne kot negativne izkušnje s kulturno raznolikostjo. Izkazalo se je, da se lahko različna znanja, izkušnje in poglede v timu uspešno poveže, če so vzpostavljeni spoštljivi odnosi in jasno opredeljene strokovne smernice, ki služijo kot vodilo za kakovostno opravljanje zdravstvene oskrbe v kulturno raznolikih timih.
Ključne besede: sprejemanje kultur, zdravstveni delavci, etničnost, komunikacija, timsko delo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 469; Prenosov: 385
Celotno besedilo (176,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Zadovoljstvo pacientov z dostopnostjo zdravstvenih storitev v obdobju epidemije covid-19 : opisna raziskavaAna Plahuta, Sanja Skrt, Julija Jazbec, Mirko Prosen, Sabina Ličen, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Hitro širjenje nove vrste koronavirusa (SARS-CoV-2) in visoko število hospitalizacij sta ustavila javno življenje na globalni ravni. Zaradi omejevanja gibanja v času pandemije je prišlo do omejitev obiskovanja zdravstvenih ustanov in izvajanja neposrednega zdravstvenega varstva. Namen raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo pacientov z dostopnostjo do zdravstvenih storitev v času epidemije covida-19 v Sloveniji. Metode: Uporabljena je bila opisna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Merski instrument je predstavljal spletni vprašalnik, ki ga je med decembrom 2020 in februarjem 2021 izpolnilo 226 oseb. Uporabljen je bil priložnostni vzorec odraslih oseb. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko ter neparametričnim Mann-Whitneyjevim U-testom in Kruskal-Wallisovim testom. Rezultati: Anketiranci najbolj cenijo prijazen in spoštljiv odnos zdravstvenih delavcev ter razpoložljivost za hitro pomoč. Negativno ocenjujejo telefonsko nedosegljivost, čakanje v čakalnicah ter kratek čas obravnave pri zdravniku. Rezultati nakazujejo manjšo stopnjo zadovoljstva z dostopnostjo zdravstvenih storitev v času epidemije covida-19 (Me = 86,50). Rezultati kažejo pozitivno stališče moških o dostopnosti zdravstvenih storitev (U = 1297,5, p < 0,05), med ostalimi skupinami ni bilo statistično pomembnih razlik (p < 0,05). Diskusija in zaključek: Ugotovite kažejo, da se v času od pojava virusa SARS-CoV-2 v Sloveniji zaupanje do zdravstva in zdravstvenih storitev in njuna dostopnost nista izrazito spremenila. Ponekod po svetu se je v tem času še dodatno razvilo področje telemedicine, ki jo je treba tudi v Sloveniji bolj uveljaviti. V prihodnje je smiselno raziskati, kako je epidemija vplivala na psihofizično zdravje ljudi v naši državi.
Ključne besede: zadovoljstvo uporabnikov, zdravstveni sistem, zdravstveni delavci, epidemija, SARS-CoV-2
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 432; Prenosov: 244
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Izkušnje medicinskih sester z albansko govorečimi pacienti : kvalitativna raziskavaAnika Božič, Anet Rožnik, Andrej Podlogar, Sabina Ličen, Mirko Prosen, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Medicinske sestre se pri svojem delu pogosto soočajo z jezikovnimi in kulturnimi izzivi, ki jih prinaša stik z albansko govorečimi pacienti. Namen raziskave je bil preučiti doživljanja medicinskih sester in njihove izkušnje z albansko govorečimi pacienti, raziskati morebitne težave in predlagati rešitve. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metodologija. V namenski kvotni vzorec je bilo vključenih 12 medicinskih sester, zaposlenih na primarnem in sekundarnem nivoju zdravstvene dejavnosti. Delno strukturirani intervjuji so bili opravljeni novembra 2021. Za analizo podatkov je bila uporabljena metoda vsebinske analize besedila. Rezultati: Identificirane so bile štiri tematske skupine, ki opisujejo preučevani fenomen: (1) prvi stik z albansko govorečimi pacienti, (2) značilnosti obravnave albansko govorečih pacientov, (3) načini reševanja jezikovnih preprek, (4) predlogi za razreševanje ovir pri zdravstveni obravnavi.Diskusija in zaključek: V Sloveniji je problematika albansko govorečih pacientov opazna že nekaj let, a do občutnega urejanja tega področja ne prihaja. Ugotovitve nakazujejo, da trenutno reševanje jezikovnih in kulturnih ovir po večini temelji na improvizaciji zdravstvenih delavcev, kar lahko vodi v številne napake. Nadaljnje raziskovanje bi moralo vključevati vidik albansko govorečih pacientov.
Ključne besede: komunikacija, kultura, ovire, zdravstveni delavci, kompetence
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 457; Prenosov: 136
Povezava na datoteko |
10. SARS - nova nevarnost za zdravstvene delavce : SARS - a new risk for health professionalsJanja Perme, Leopold Rezar, Andrej Trampuž, 2003, strokovni članek Povzetek: Hudi akutni respiratorni sindrom (SARS) je nova, huda in lahko prenosljiva infekcijska bolezen. Prvič so jo prepoznali februarja 2003, v nekaj mesecih se je s Kitajske razširila v 29 držav. SARS povzroča nov virus (koronavirus SARS-CoV), proti kateremu človek ni imun, zato lahko okuži vsakega izmed nas. S človeka na človeka se prenaša pretežno kapljično, redkeje po zraku (aerogeno) ali preko kontaminiranih površin, morda tudi z blatom in urinom. Bolezen se prične od 2 do 10 dni po okužbi z vročino, mišičnimi bolečinami in glavobolom. Začetnim simptomom sledijo kašelj, dihalna stiska in driska. Več kot 20% bolnikov potrebuje zdravljenje na intenzivnem oddelku z intubacijo in mehanskim predihavanjem. Med dosedanjimi obolelimi je bilo več kot polovico zdravstvenih delavcev, v večini primerov je prišlo do prenosa okužbe v bolnišnici. Širjenje okužbe lahko preprečimo z zgodnjim odkrivanjem novih primerov, izolacijo,ustrezno zaščito zdravstvenih delavcev ter nadzorom oseb, ki so bile v stiku z bolnikom s SARS. V članku so predstavljeni bolezenski znaki, povzročitelj, načini prenosa in higienski ukrepi za preprečevanje širjenja SARS.
Ključne besede: infekcijske bolezni, SARS, pljučnica virusna, koronavirus, bolezenski znaki, povzročitelj, načini prenosa, 21 st., zdravstveni delavci
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 441; Prenosov: 0 |
