1. Predobdelava podatkov za zagotavljanje varnosti in zasebnosti pri uporabi velikih jezikovnih modelov v gradbeništvuAnja Brelih, Aleksander Srdič, Jaka Dujc, Robert Klinc, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek predstavlja izzive zagotavljanja varstva podatkov pri uporabi velikih jezikovnih modelov (VJM) v delovnih tokovih operativnega gradbeništva. Analizira, kako uspešno obstoječa orodja za prepoznavanje imenskih entitet (angl. Named Entity Recognition, NER) zaznajo in anonimizirajo občutljive informacije v tehničnih gradbenih dokumentih, zlasti v slovenskem jeziku. Opravljena je bila kvalitativna evalvacija štirih ogrodij za obdelavo naravnega jezika (SpaCy, SpaCy SLO, Flair, NLTK), ki so bile preizkušene na vzorcu petih dejanskih gradbenih dokumentov in primerjane z ročno anotiranimi referenčnimi podatki. V evalvacijo je bila vključena tudi anonimizacija z VJM, ki je občutljive podatke zakrival z uporabo regularnih izrazov. Rezultati kažejo, da je osnovna anonimizacija sicer mogoča, vendar vsa klasična ogrodja NER slabše prepoznavajo entitete specifične za področje, kot so projektne šifre, inženirski nazivi ter strukturirani šte vilčni podatki. Ugotovitve kažejo na potrebe po prilagojenih orodjih za predobdelavo, saj netočna anonimizacija predstavlja pravna in etična tveganja pri vključevanju VJM v regulirane panoge, kot je gradbeništvo. Prihodnje raziskave se morajo osredotočiti na gradnjo hibridnih anonimizacijskih tokov in učenje modelov na anotiranih podatkih, da bi izboljšali natančnost in skladnost v tehničnih panogah.
Ključne besede: veliki jezikovni modeli, zasebnost podatkov, prepoznavanje imenskih entitet, operativno gradbeništvo, predobdelava dokumentov
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 143; Prenosov: 113
 Celotno besedilo (1,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Dojemanje dostojanstva pacientov z vidika zdravstvenih delavcev : eksplorativna raziskavaMateja Bahun, Brigita Skela-Savič, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Človeško dostojanstvo je neodtujljiva pravica vsakega posameznika, njegovo ohranjanje pa temeljna naloga zdravstvenih delavcev. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri se med hospitalizacijo pacientom zagotavlja dostojanstvo ter kako to dojemajo zaposleni v zdravstvu. Metode: Raziskava temelji na eksplorativni kvantitativni raziskovalni metodi. Podatki so bili pridobljeni s strukturiranim vprašalnikom. V raziskavi je sodelovalo 267 priložnostno izbranih zdravstvenih delavcev iz petih slovenskih splošnih bolnišnic. Pridobljeni podatki so bili obdelani z bivariatno in multivariatno analizo. Rezultati: Splošno mnenje anketirancev o sodelavcih in njihovem zagotavljanju zasebnosti je dobro (x = 3,79, s = 0,70). Dojemanje dostojanstva se lahko pojasni v 52,18 % z osebno odgovornostjo zaposlenih (23,82 %), informiranostjo pacientov (16,62 %) in pacientovim sodelovanjem pri odločitvah (11,74 %). Poklicne skupine imajo različno stališče do informiranosti pacientov (F = 5,44, p = 0,001). Med vključenimi bolnišnicami so razlike v izvajanju aktivnosti: zapiranje vrat bolniške sobe (F = 9,07, p < 0,001), uporaba paravana ali zavese (F = 25,65, p < 0,001), nameščanje opozorila na vrata bolniške sobe (F = 28,16, p < 0,001) ter obveščanje pacientov o tem, kaj se bo dogajalo med intervencijami (F = 5,91, p = 0,001), aktivnosti pogosteje izvajajo zaposleni v zdravstveni negi s srednješolsko izobrazbo. Diskusija in zaključek: Med hospitalizacijo se dostojanstvo pacientom ne zagotavlja popolnoma, zato bodo rezultati lahko uporabni za načrtovanje izboljšanja strokovnega znanja, razumevanja področja dostojanstva ter infrastrukturnih in materialnih pogojev.
Ključne besede: bolnišnice, zasebnost, hospitalizacija, odrasli pacienti, zdravstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 158; Prenosov: 88
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Zasebnost in dostojanstvo pacientaMilena Marinič, 2012, strokovni članek Povzetek: Izhodišče prispevka je prikaz stanja varovanja zdravstvenih podatkov v svetovnem merilu, ki v zadnjem času, kot izhaja iz izrečenih sodb kršiteljem, ne nudi več dovolj zasebnosti in spoštovanja dostojanstva posameznika. Namen prispevka je prikazati nekatere zlorabe zdravstvenih podatkov, preširoko zakonsko razlago za dostop do le-teh in pomanjkanje določnosti v domači zakonodaji - tako v Zakonu o pacientovih pravicah kot Zakonu o varovanju osebnih podatkov. Osnovna predpostavka je, da imenovana zakona ne dajeta jasnih navodil za ravnanje z zdravstvenimi podatki v vseh življenjskih situacijah, da bi nudila podlago za sankcioniranje. S pomočjo analize neosebnih virov, kot so pravni akti in sodne odločbe slovenskega in evropskega sodišča, ki urejajo in obravnavajo področje varovanja zasebnosti in zdravstvenih podatkov, so predstavljeni posegi v zasebnost in njim ustrezne sankcije. Varovanje zdravstvenih podatkov vpliva na pacientovo osebnost, neupravičeno razkritje pa ima lahko posledice za zdravstvenega delavca. Prispevek je zaključen z ugotovitvijo, da je domača zakonodaja premalo določna, da bi v primerih zdravstvenih podatkov zanesljivo varovala zasebnost pacienta.
Ključne besede: zasebnost, dostojanstvo, zdravstveni podatki
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 158; Prenosov: 0 |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Kriminaliteta in tehnologija : kako računalniki spreminjajo nadzor in zasebnost, ter kriminaliteto in kazenski pregon?Matej Kovačič, David Modic, Marko Rusjan, Liljana Selinšek, Janko Šavnik, Aleš Završnik, 2010, znanstvena monografija Ključne besede: kriminaliteta, informacijska tehnologija, kazensko pravo, kazenski pregon, tehnični nadzor, nadzorovanje, zasebnost, digitalna doba, kibernetska kriminaliteta, hekerstvo, digitalni dokazi, forenzika
Objavljeno v DiRROS: 11.03.2015; Ogledov: 20585; Prenosov: 2284
Celotno besedilo (1,49 MB) |
