1. Obsežna ruptura desne diafragme zaradi visokoenergetske tope poškodbe prsnega koša: prikaz primeraJan Igor Kržan, Žan Čebron, Ana Mavko, Jan Grosek, 2026, pregledni znanstveni članek Povzetek: Travmatska ruptura diafragme je redek, a klinično zelo pomemben zaplet poškodb prsnega koša in trebuha. Najpogosteje je prizadeta leva stran, medtem ko so desnostranske rupture redke in pogosto spregledane. Zgodnja prepoznava je zahtevna, saj so simptomi nespecifični, diagnostične metode pa imajo v akutnem obdobju omejeno občutljivost. Moški, star 39 let, brez pridruženih bolezni, je ob hudi nesreči na delovnem mestu, kjer sta ga stisnila dva vagona, utrpel obsežno desnostransko rupturo diafragme s herniacijo trebušnih organov v prsno votlino. Po začetni obravnavi v regionalni bolnišnici je prišlo do poslabšanja stanja, zato je bil premeščen v terciarno ustanovo. Po krajši predoperativni pripravi je bil operiran, izvedena sta bila prešitje diafragme in razširjena desnostranska hemikolektomija z resekcijo distalnega ileuma zaradi ishemičnih sprememb. Po posegu so se pojavili zapleti, med drugim pljučna embolija in krvavitev iz črevesne anastomoze, ki pa so bili obvladani interdisciplinarno brez ponovnega operativnega zdravljenja. Bolnik je bil ob odpustu v dobrem splošnem stanju. Ruptura desne diafragme predstavlja diagnostični izziv, saj so klinični znaki sprva nespecifični. Ob visokoenergetskih poškodbah na področju trupa je treba posumiti na poškodbo diafragme, izvesti ustrezno diagnostiko in se v primeru potrditve diagnoze čim prej odločiti za kirurško zdravljenje.
Ključne besede: ruptura diafragme, tope poškodbe, vkleščenje organov, zapleti
Objavljeno v DiRROS: 24.08.2026; Ogledov: 184; Prenosov: 63
 Celotno besedilo (751,79 KB) |
2. Multidisciplinarna in stopenjska obravnava bolnikov z morbidno debelostjoMiha Tavčar, Tea Jedlovčnik, Marija Kaliterna, Tadeja Pintar, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Debelost je kronična, napredujoča presnovna bolezen, ki je globalni javnozdravstveni problem. Z debelostjo so povezane številne pridružene bolezni in posledični zapleti. Obvladovanje bremena debelosti je zahtevno in nujno vključuje bolnika, ustrezno zdravstveno infrastrukturo, napredna znanja in vse družbene deležnike. Obravnavadebelosti je multidisciplinarna in stopenjska; vključuje manj invazivne in glede na klinične okoliščine nujne invazivne metode zdravljenja ob upoštevanju bolnikovih značilnosti in pridruženih bolezni. Multidisciplinarnost temelji na specialistih: družinski zdravnik, endokrinolog, pulmolog, kirurg, anesteziolog, psihiater, psiholog, strokovnjak za kognitivno-vedenjsko terapijo, dietetik in kineziolog, fiziater, specialist za ustno zdravje. Takšna obravnava pomembno zmanjšuje celokupno incidenco kratkotrajnih in dolgotrajnih zapletov, izboljša zdravljenje in sledenje debelosti pridruženih bolezni in omogoča boljšo kontrolo izgube prekomerne telesne teže. Bolnikom, ki glede na obstoječa priporočila izpolnjujejo pogoje za kirurško zdravljenje debelosti, je treba predstaviti in ponuditi možnost zdravljenja s posegi metabolično bariatrične kirurgije. Ob ustreznih intervencijah, s katerimi dosežemo zmanjšanje prekomerne telesne mase in izboljšanje z debelostjo povezanih bolezni, je za uspeh zdravljenja potrebno nujno dolgotrajno sledenje pri specialistih po priporočenih shemah za sledenje bolnikov po posegih metabolično bariatrične kirurgije. Tveganje za prehranske in presnovne zaplete je povezano z vrsto posega metabolično bariatrične kirurgije, ob tem je potrebna ustrezna in pravilna izbira nadomestne prehranske formule
ter prehransko sledenje pred kirurškim posegom in po njem. Po masivni izgubi telesne teže ima 96 % bolnikov funkcionalne in estetske težave z odvečno kožo, kar negativno vpliva na fizično in psihosocialno zdravje ter pomembno ovira vsakodnevne dejavnosti, zato je poseg rekonstrukcije z vidika splošnega telesnega zdravja nujen.
Ključne besede: morbidna debelost, obravnava bolnikov z morbidno debelostjo, metabolično bariatrična kirurgija, preoblikovanje telesa po masivnem hujšanju, plastična in rekonstrukcijska kirurgija, zapleti zdravljenja
Objavljeno v DiRROS: 15.08.2026; Ogledov: 231; Prenosov: 73
Celotno besedilo (362,22 KB) |
3. Povezava med prevladujočo aerobno rastočo črevesno floro pri izjemno nedonošenih novorojenčkih, rojenih z 28 tedni gestacije ali manj, in težjimi zapleti nedonošenostiMatija Kiker, Julija Klančič, Mihael Rus, Štefan Grosek, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: IZHODIŠČA. Izjemno nedonošeni novorojenčki (< 28 tednov gestacije) imajo visoko tveganje za nastanek resnih zapletov in bolezni nedonošenosti. Za napovedovanje težjih okužb, bolezni in zapletov nedonošenosti je bila pogosto uporabljena tudi mikrobiološka analiza črevesne flore v blatu, kljub temu da je v strokovni literaturi malo dokazov, ki bi podpirali njeno diagnostično uporabnost. Namen raziskave je bil analizirati morebitno povezavo med prevladujočo aerobno črevesno floro in težjimi zapleti, okužbami in boleznimi nedonošenosti ter na podlagi tega potrditi oz. ovreči diagnostično uporabnost jemanja blata za mikrobiološko analizo pri izjemno nedonošenih novorojenčkih. Prav tako smo v raziskavi iskali povezave med črevesno floro in ostalimi florami na telesu novorojenčka. METODE. Izvedli smo retrospektivno raziskavo, v katero smo vključili 55 otrok, rojenih med letoma 2017 in 2022, z gestacijsko starostjo manj kot 28 tednov, ki jim je bilo v prvih 30 dneh po rojstvu odvzeto blato. Statistične teste smo izvajali pri stopnji tveganja 5 %(α = 0,05). REZULTATI. Povezave med prevladujočo aerobno črevesno floro in težjimi okužbami, boleznimi ter zapleti nedonošenosti v raziskavi nismo našli, prav tako ne med prevladujočo črevesno floro in ostalo floro na telesu novorojenčka, razen v dveh primerih. RAZPRAVA. Glede na rezultate raziskave lahko zaključimo, da mikrobiološko testiranje blata pri izjemno nedonošenih novorojenčkih, ki se uporablja za napovedovanje težjih okužb, bolezni in zapletov nedonošenosti, nima diagnostične vrednosti.
Ključne besede: novorojenček, vaginalna flora, kožna flora, črevesna disbioza, črevesna flora, okužba, zapleti nedonošenosti
Objavljeno v DiRROS: 06.08.2026; Ogledov: 289; Prenosov: 89
Celotno besedilo (192,73 KB) |
4. Varnostni rob reekscizije pri kirurški obravnavi kožnega melanomaBruno Štern, Barbara Perić, 2024, strokovni članek Povzetek: Kožni melanom je ena od najpogostejših rakavih bolezni. Kljub številnim opozorilom in javnim kampanjam, ki so izdatno prispevale k ozaveščenosti splošnega prebivalstva o dejavnikih tveganja in načinih zaščite, se incidenca v zadnjih desetletjih stalno povečuje. Po trenutno veljavnih smernicah naj bi obravnava po ugotovljenem sumu na melanom potekala dvostopenjsko, najprej z diagnostično ekscizijsko biopsijo in diagnozo patologa ter kasnejšo reekscizijo brazgotine. Namen reekscizije je popolna odstranitev primarnega tumorja in hkrati morebitnih mikrosatelitov ter prizadetih limfnih vodov. S tem se želimo v čim večji meri izogniti ponovitvam, ki močno negativno vplivajo na preživetje bolnikov. Ob tem se pojavlja vprašanje, kako velik varnostni rob je potreben, glede na to, da večje kožne poškodbe predstavljajo večje tveganje za zaplete, kot so krvavitve, okužbe in potreba po kožnih presadkih. Glede obsega reekscizije trenutno ni soglasja niti med vodilnimi organizacijami, ki pripravljajo priporočila, dodatno negotovost pri odločitvi o optimalnem načinu kirurške obravnave kožnega melanoma pa prinaša napredek sistemskega zdravljenja. V članku predstavljamo aktualna priporočila in smernice različnih organizacij ter njihovo primerjavo.
Ključne besede: kožni melanom, varnostni rob, kirurgija, zapleti, smernice, kakovost življenja
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2026; Ogledov: 236; Prenosov: 76
Celotno besedilo (309,38 KB) |
5. Vpliv povprečne doze na srce na umrljivost po visokodoznem obsevanju raka pljučKatja Šketa, Anja Tomazin, Ivica Ratoša, Urška Elbl, Magdalena Sojar, Denis Brojan, Bor Antolič, Jasna But-Hadžić, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: Srčno-žilni zapleti predstavljajo pomemben pozni neželeni učinek obsevanja prsnega koša pri bolnikih z rakom pljuč. Povprečna doza na srce (mean heart dose – MHD) je pogosto uporabljen dozimetrični parameter pri načrtovanju obsevanja, vendar optimalna pragovna vrednost, povezana s preživetjem bolnikov, še ni jasno opredeljena. Namen raziskave je bil oceniti vpliv MHD na celokupno preživetje bolnikov po visokodoznem obsevanju raka pljuč. Metode: Retrospektivno smo analizirali bolnike z rakom pljuč, zdravljene z obsevanjem na Onkološkem inštitutu Ljubljana v obdobju 2018–2022. Analizirali smo klinične značilnosti bolnikov, podatke o zdravljenju ter dozimetrične parametre iz obsevalnih načrtov. Povprečno dozo na srce smo analizirali po intervalih 5 Gy. Celokupno preživetje smo ocenili s Kaplan- -Meierjevo metodo, vpliv posameznih dejavnikov pa s Coxovo regresijsko analizo. Rezultati: V analizo je bilo vključenih 460 bolnikov. Srednja starost je bila 66 let, večina bolnikov pa je imela lokoregionalno napredovalo bolezen (stadij III). V srednjem času sledenja 28,5 meseca je bilo srednje celokupno preživetje 28,3 meseca (95-% IZ 25,2–31,6). Povprečna doza na srce je bila 9,09 Gy (razpon 0,05–34,79 Gy). Pri primerjavi skupin glede na prag MHD 20 Gy so bolniki z MHD < 20 Gy dosegli daljše preživetje (31,1 meseca; 95-% IZ 26,7–35,4) v primerjavi z bolniki z MHD ≥ 20 Gy (23,5 meseca; 95-% IZ 16,2–30,8; p = 0,020). V multivariatni analizi je bila MHD ≥ 20 Gy neodvisno povezana s slabšim preživetjem (HR 1,54; 95-% IZ 1,12–2,11; p = 0,008). Pomembna napovedna dejavnika sta bila tudi starost ≥ 65 let (HR 1,66; p < 0,001) in slabše stanje zmogljivosti (HR 2,02; p < 0,001). Zaključek: Povprečna doza na srce predstavlja pomemben prognostični dejavnik pri obsevanju raka pljuč. Naši rezultati kažejo, da je MHD < 20 Gy povezana z boljšim celokupnim preživetjem, kar podpira uporabo te omejitve pri načrtovanju visokodoznega obsevanja raka pljuč. Nadaljnje analize doz na posamezne srčne podstrukture bodo omogočile natančnejšo opredelitev kritičnih srčnih struktur in izboljšale individualizacijo obsevalnega načrtovanja.
Ključne besede: obsevanje pljuč, rak pljuč, srčno-žilni zapleti
Objavljeno v DiRROS: 31.07.2026; Ogledov: 214; Prenosov: 74
Celotno besedilo (180,17 KB) |
6. |
7. Zdravstvene težave otrok po kirurški ureditvi atrezije požiralnika s traheoezofagealno fistulo ali brez nje in spremljanjeAirin Veronese, Matevž Srpčič, Bogdan Vidmar, Matjaž Homan, Petja Fister, Gaja Setnikar Kimovec, Uroš Krivec, Daša Gluvajić, Jana Lozar Krivec, 2025, pregledni znanstveni članek Ključne besede: pediatrija, atrezija požiralnika, zapleti, kirurško zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 06.05.2026; Ogledov: 343; Prenosov: 158
Celotno besedilo (518,34 KB) |
8. |
9. Diabetično stopalo kot zaplet sladkorne bolezniKlementina Meklav, Vojko Flis, Jadranka Stričević, Vida Sruk, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Diabetično stopalo je skupina sindromov, pri katerih nevropatija, ishemija in infekcija pripeljejo do destrukcije tkiva, končna posledica je zbolevnost, lahko pa tudi amputacija. Namen raziskave je bil ugotoviti pogostost pojava diabetičnega stopala pri pacientih s sladkorno boleznijo. Metode: V raziskavi je bila uporabljena raziskava mešanih metod. Tehnika zbiranja podatkov je bilo anketiranje 60 pacientov s sladkorno boleznijo in delno strukturiran intervju z dvema medicinskima sestrama, ki delata v diabetološki ambulanti. Kvantitativni podatki so bili analizirani z opisno in bivariatno statistiko. Kvalitativni podatki so bili analizirani s pomočjo metode analize vsebine. Rezultati: Ugotovili smo, da amputacija noge ni pogost zaplet diabetičnega stopala (U = 4,4, p = 0,217) in da ne moremo trditi, da je diabetično stopalo pogostejše pri moških kot pri ženskah (U = 0,6, p = 0,417), ter da so pacienti zelo dobro poučeni glede nege stopal in pravilne obutve. Diskusija in zaključek: Najpomembnejša informacija o zdravstveni vzgoji pri diabetičnem stopalu za paciente je, da so o tem zapletu ozaveščeni pisno in ustno. Diabetično stopalo za paciente najpogosteje prinese spremembo v kakovosti življenja. Možnost za nadaljevanje raziskave bi bila izvedba enake raziskave na večjem številu pacientov.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, nega nog, presejalni testi, zapleti, amputacija noge
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 460; Prenosov: 401
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Ogroženost za padce v terciarni bolnišniciMaja Klančnik Gruden, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je ogroženost za padce odraslih pacientov v akutni zdravstveni obravnavi ter kakšne so razlike v ogroženosti glede na spol, starost, kraj pacientove obravnave (kliniko) in specialnost stroke ter kategorijo zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege. Metode: Uporabljeno je bilo kvantitativno raziskovanje % presečna opazovalna raziskava. Vzorec (n = 1361) je vključeval odrasle paciente, hospitalizirane v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Podatki so se zbirali na za to posebej razvitem instrumentu, pri čemer je bila ogroženost za padce vrednotena z Morsejino lestvico. Podatki so se zbirali od oktobra do novembra 2015. Poleg osnovne deskriptivne statistike so bili uporabljeni tudi Mann-Whitneyjev test, test ANOVA in Pearsonov korelacijski test. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je v akutni zdravstveni obravnavi v slovenski terciarni bolnišnici zmerno do visoko ogroženih za padce 69,1 % (n = 940) pacientov, od tega je 28,0 % (n = 381) visoko ogroženih. Ogroženost pacientov za padce je pozitivno povezana s starostjo (r = 0,462, p < 0,001). Razlikuje se tudi glede na kliniko (F = 29,210, p < 0,001), specialnost stroke (Z = %5,660, p < 0,001) ter kategorijo zahtevnosti zdravstvene nege (F = 125,464, p < 0,001). Diskusija in zaključek: Pomembno bolj ogroženi so starejši, pacienti, razvrščeni v višje kategorije zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege, ter pacienti, zdravljeni v okviru internističnih strok. Rutinsko ocenjevanje ogroženosti, načrtovanje in izvajanje ukrepov za preprečevanje padcev so temelji zmanjševanja padcev.
Ključne besede: Morsejina lestvica padcev, varnostni zapleti, padci, akutna zdravstvena oskrba, dejavniki tveganja
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 800; Prenosov: 401
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
