Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (zakonodaja) .

1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
Alex Mavrič, Štefan Bojnec, Andreja Ramšak, 2021, znanstvena monografija

Povzetek: Raziskava prinaša nova spoznanja in izzive s področij ribištva v Sloveniji in z njim povezanih panog. Z intervjuji smo pridobili primarne podatke za raziskovanje, ki je vključevalo različne vidike in segmente ribiškega trga v Sloveniji, s poudarkom na socio-ekonomskih dejavnikih. Preučevali smo ribolov in vzrejo školjk ter rib v morju in v celinskih vodah, povezovanje ribištva s turizmom, predelavo ribiških izdelkov, zlorabe na ribiškem trgu in sorodne teme kakortudi možnosti za trajnostni razvoj ribištva v slovenskem morju in v celinskih vodah. Rezultati intervjujev so nam dali vpogled v vrsto težav in v možne rešitve, kot so jih predvideli različni deležniki, povezani s trgom rib. V zaključku raziskave so predstavljeni ugotovitve o trgu rib, možne smeri in vplivi na razvoj trga rib. Glede na ugotovljene težave smo podali tudi predloge, ki bi lahko izboljšali stanje v ribištvu in na trgu rib v Sloveniji. Raziskava je prinesla nekaj pomembnih ugotovitev, kot so: slovenski potrošniki pojedo mnogo manj rib v primerjavi z ostalimi članicami Evropske unije, slabo so ozaveščeni o ribolovnih izdelkih in ozaveščanje je preveč kratkoročno usmerjeno, da bi dosegli spremembe. V vseh dejavnostih, povezanih s trgom rib, je potrebno zmanjšati vplive na okolje, kar bo pomagalo ohranjati ribolovne vire v naravnih vodah.
Ključne besede: prehranska varnost, ribolov, ribogojstvo, akvakultura, trajnostni razvoj, zakonodaja, kvaliteta, trženje, razvojne perspektive, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 08.08.2024; Ogledov: 230; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
3.
4.
Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenskim praktikumom
Hojka Kraigher, 2024, univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo

Ključne besede: gozdni reprodukcijski material, zakonodaja, certifikacija, gozdni reprodukcijski material, ohranjanje gozdnih genskih virov
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2024; Ogledov: 319; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (5,56 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Manual for use of Al-containing residues in low-carbon mineral binders
Sabina Dolenec, Katja Malovrh Rebec, Anja Lešek, Katarina Šter, Lea Žibret, Gorazd Žibret, Klemen Teran, Emil Pučko, Ildikó Merta, Bojan Poletanovic, Elena Yaneva, Peter Kesserű, Ildikó Kovács, Bence Kószó, Alexandra Németh, Richard Laucournet, Mustafa Hadžalić, Emilija Fidanchevski, Biljana Angjusheva, Vojo Jovanov, Miloš Nenadović, Snežana B. Nenadović, Ivana Vukanac, Liljana Kraljević, Mojca Loncnar, Andrej Ipavec, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Povzetek: Današnje družbe si ni več mogoče predstavljati brez sodobne infrastrukture, ki temelji na uporabi različnih materialov ter zahteva veliko porabo energije. Vzporedno s proizvodnjo materialov, nastajajo ogromne količine različnih industrijskih in rudarskih ostankov (odpadki/stranski proizvodi), ki jih trenutno ne izkoriščamo, sama odlagališča pa so premalo raziskana. Cilj Evropske unije (EU) je povečati učinkovito rabo virov in ponudbo sekundarnih surovin z recikliranjem, popisom odpadkov iz rudarskih in drugih industrijskih dejavnosti ter njihova ponovna uporaba. Veliko industrijskih in rudarskih odpadkov je obogatenih z aluminijem (Al), zato lahko nadomeščajo naravne vire Al v mineralnih veznih, vendar njihova uporaba zahteva obsežno poznavanje njihovih kemijskih, mineraloških, radioloških in fizikalnih lastnosti. Priročnik, ki so ga pripravili partnerji projekta RIS-ALiCE obravnava zakonodajne vidike, ki urejajo uporabo sekundarnih surovin v gradbenih proizvodih, opis najpogostejših industrijskih in rudarskih ostankov, ki vsebujejo Al (nahajališča boksitov, rdeče blato, jeklarske žlindre, pepeli iz različnih industrij, itd.), potencial njihove ponovne uporabe in njihov ekonomski vidik, potencialne zahteve/ovire za uporabo sekundarnih surovin v cementni industriji in opis belitno-sulfoaluminatnih cementov, ki so obetavna rešitev za izvajanje krožnega gospodarstva z uporabo velikih količin odloženih industrijskih in rudarskih odpadkov, bogatih z Al.
Ključne besede: gradbeni proizvodi, ponovna uporaba, ekonomski vidik, industrija cementa, krožno gospodarstvo, industrijski odpadki, zakonodaja, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 22.01.2024; Ogledov: 549; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (4,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Perspektive obnove slovenskih gozdov v času podnebnih in družbenih sprememb
Boris Rantaša, Franc Perko, Gregor Božič, Marjana Westergren, Primož Simončič, Hojka Kraigher, 2023, strokovni članek

Povzetek: Trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje s slovenskimi gozdovi je omogočilo ohranjeno biotsko raznovrstnost, ohranjen prilagoditveni potencial ter velik povprečni prirastek in lesno zalogo. Za trajnostno zagotavljanje funkcij gozdov bo potrebno prilagajanje na spreminjajoče se podnebne in družbene razmere. Osrednji ukrep prilagajanja gozdov na podnebne spremembe je povečevanje pestrosti, tudi genetske. Praktično vsi področni strateški, zakonodajni ter operativni dokumenti na nacionalni in evropski ravni prepoznavajo in vsebujejo pomen ohranjanja gozdnih genskih virov in obnove ter nege gozda za trajnostni razvoj in zagotavljanje funkcij gozdov. Gospodarjenje z gozdovi bo treba nadgraditi z ukrepi, ki vključujejo aktiven pristop pri obnovi in negi gozda s čim širšo paleto vrstno in genetsko raznolikih sadik gozdnih drevesnih vrst. V obdobju 2023–2026 bo za obnovo gozdov in semenarsko ter drevesničarsko dejavnost na letni ravni potencialno namenjenih pribl. pet milijonov evrov javnih sredstev. Za obnovo in nego gozda bo nujno zagotoviti stabilno in fleksibilno financiranje zagotavljanja gozdnega reprodukcijskega materiala ter izvedbo obnove gozda in razvoja panoge. Avtorji poudarjajo tudi pomen sodelovanja in skupnega nastopa različnih deležnikov v celotni verigi gozdnega reprodukcijskega materiala.
Ključne besede: obnova gozdov, podnebne spremembe, družbene spremembe, zakonodaja, strategije, finance, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 553; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (408,22 KB)

7.
Mining waste in circular economy - legislative aspect
Senko Pličanič, Ana Mladenovič, Alenka Mauko Pranjić, Petra Vrhovnik, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: One of the common European commitments is a transition towards a green circular economy in which waste is not discarded and considered to be just an environmental problem, but should be recognized as an important potential source of raw materials for industry. In a priority order in waste management activities, introduced by the Waste Directive in 2012, recycling is set just behind the waste prevention and reuse. Many types of waste can be recycled, the most perspective being construction, industrial and mining wastes. The latter are produced and disposed of at mine sites during the excavation and processing of ore and are extremely perspective due to large quantities and remaining of different metals, however still underutilized, with low recycling rate. Many mining wastes are inert and do not releases contaminants into environment, however, some of them are problematic and even require monitoring. Reprocessing of these wastes, which include beneficiation and sequential extraction of valuable metals in the first phase and recycling of residues in both structural and civil engineering in the second phase establishes a zero waste model with several benefits for economy, environment and society. Out of the South-East European countries, North Macedonia has great potential to establish this model. As a consequence of long mining tradition and abundant ore resources, there are many mining and metallurgical tailings, on the other hand vivid economy and numerous sinks for use of recycled materials in construction sector can accommodate these quantities. However, there are open questions in terms of administrative procedures and legislation. What are those obstacles that accompany the smooth establishment of the proposed model from a legislative point of view? This paper deals with the situation in North Macedonia, in terms of opportunities, legislative options and the need to adopt new legislation, taking also into account the current problems in this field in Europe.
Ključne besede: circular economy, zero-waste approach, mining waste, construction sector, legislation, krožno gospodarstvo, pristop ničelnega odpadka, rudarski odpadki, gradbeništvo, zakonodaja
Objavljeno v DiRROS: 04.12.2023; Ogledov: 510; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (435,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
9.
Nova zakonodaja o uporabi brezpilotnih letalnikov
Urban Žitko, 2021, strokovni članek

Ključne besede: gozdarstvo, gozdovi, zakonodaja, droni, brezpilotni letalniki
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2022; Ogledov: 722; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

10.
Zakonodaja in pravni okviri gojenja tujerodnih drevesnih vrst v gozdovih Slovenije
Pia Caroline Adamič, Robert Brus, Kristjan Jarni, 2022, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Namen raziskave je bil pregled zakonodaje in pravnih okvirjev gojenja tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Na ravni Evropske unije je za uvedbo, uporabo in gospodarjenje s tujerodnimi drevesi pomembnih več pravnih instrumentov, npr. Direktiva Sveta o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala, Habitatna direktiva, Uredba o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. V slovenski zakonodaji področje njihovega vnosa in potencialnega vpliva ureja predvsem Zakon o ohranjanju narave, pomembni pa so še Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Zakon o gozdovih, Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu, Pravilnik o določitvi provenienčnih območij, Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Iz pravnih aktov izhaja, da za opravljanje gozdarske dejavnosti gojenje tujerodnih dreves v Sloveniji ni prepovedano, doselitev tujerodnih vrst je načeloma dovoljena, za vnos novih tujerodnih vrst pa je potreben ustrezen postopek, ki vključuje presojo vplivov na okolje, odobri pa ga pristojni minister. Slovenska zakonodaja tako ponuja možnosti za gojenje določenih tujerodnih drevesnih vrst, ki bi lahko bile zaradi boljše odpornosti proti biotskim in abiotskim dejavnikom ključne pri prilagajanju gozdov na podnebne spremembe, hkrati pa so zaradi hitre rasti in kakovostnega lesa gospodarsko zanimive.
Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, zakonodaja, gozdni nasadi, gojenja tujerodnih vrst
Objavljeno v DiRROS: 28.10.2022; Ogledov: 1968; Prenosov: 811
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh