1. Precipitacija v vodi netopnih bakrovih soli v lesu kot zaščita pred glivami razkrojevalkami lesaJaka Levanič, Jure Švikart, Eli Keržič, Miha Humar, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi predstavljamo metodo zaščite lesa pred glivnim razkrojem s precipitacijo netopnih bakrovih soli v lumnih lesnih celic z uporabo dvostopenjske impregnacije s topnim bakrovim sulfatom in fiksativom, natrijevim karbonatom. Fiksacija z natrijevim karbonatom se je izkazala kot učinkovita metoda za zmanjšanje izpiranja bakra iz vzorcev. Naravna kapaciteta zadrževanja bakra v beljavi bora je okoli 2000 ppm, kar smo določili z izpiranjem po metodi SIST EN 84. S fiksacijo smo uspešno zadržali v povprečju več kot 5000 ppm bakra v vzorcih in praktično preprečili izpiranje bakra iz vzorcev, impregniranih z 0,5-odstotno raztopino bakrovega sulfata (0,5 % ustreza koncentraciji bakrovih ionov v raztopini). Kljub zadostni koncentraci- ji se je pokazalo, da precipitirana oblika bakrovega karbonata v lesu ne deluje kot učinkovit fungicid, kar je verjetno posledica izjemno slabe topnosti v vodi, ki znaša < 0,005 g/L v sobnih razmerah. Izgube mase po testu SIST EN 113-1 kažejo na slabo zaščito pred gobo Coniophora puteana, vendar na zadovoljivo zaščito pred gobo Gloeophyllum trabeum.
Ključne besede: zaščita lesa, bakrovi biocidi, fiksacija bakra, glivni razkroj
Objavljeno v DiRROS: 17.12.2025; Ogledov: 340; Prenosov: 106
 Celotno besedilo (3,23 MB) |
2. Vpliv vrste lazurnega premaznega sredstva na staranje sistema les - premazVekoslav Mihevc, Branko Knehtl, Robert Žepič, 1994, izvirni znanstveni članek Ključne besede: les, lazurni premazi, akril, staranje, zaščita lesa, vlažnost lesa, sijaj
Objavljeno v DiRROS: 29.08.2023; Ogledov: 1554; Prenosov: 439
Celotno besedilo (866,93 KB) |
3. |
4. |
5. Minimalne fungicidne in fungistatične koncentracije borovih učinkovin za kurativno zaščito lesaBoštjan Lesar, Miha Humar, 2009, drugi znanstveni članki Povzetek: V raziskavi smo določili minimalno fungicidno mejno vrednost borove kisline inbakrovega sulfata pentahidrata za tri glive rjave (Gloeophyllum trabeum, Serpula lacrymans in Antrodia vaillantii) in tri glive bele trohnobe (Trametesversicolor, Pleurotus ostreatus in Hypoxylon fragiforme). Kurativno učinkovitost smo določali tako, da smo okužene smrekove in bukove lesne vzorce za 10 min potopili v vodno raztopino bakrovih oziroma borovih učinkovin. Zatem smo jih postavili na sterilno hranilno gojišče in opazovali preraščnje. Rezultati kazejo, da so borove učinkovine boljsi fungicidi kot bakrove spojine. Minimalna inhibitorna koncentracija borove kisline v lesu za kurativno zaščito je približno petkrat višja od mejne inhibitorne koncentracije za preventivno zaščito.
Ključne besede: bakrove spojine, borove spojine, zaščita lesa, razkroj lesa, glive, zaščita lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5826; Prenosov: 2292
Celotno besedilo (193,33 KB) |
6. Adsorpcija baker-etanolaminskih zaščitnih pripravkov v lesMiha Humar, 2008, izvirni znanstveni članek Povzetek: Baker-etanolaminski pripravki so trenutno ena izmed najpomembnejših skupin za zaščito lesa v tretjem in četrtem razredu izpostavitve. Kljub večletni komercialni uporabi celotni mehanizem vezave teh pripravkov v les še ni pojasnjen. Znano je, da se v les vežejo hitreje kot pripravki na osnovi bakra bakrovih in kromakromovih spojin. V literaturi pa še ni podatkov o tem, kdaj je ta reakcija končana in kateri dejavniki vplivajo nanjo. V prispevku je opisan vpliv časa impregnacije, lesne vrste (smrekovine in bukovine), temperature in koncentracije komercialnega baker-etanolaminskega zaščitnega pripravka Silvanolin na adsorpcijo bakra bakrovih spojin v lesne iveri. Vsebnost bakra v ivereh smo določali z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo(XRF). Ugotovili smo, da je adsorpcija bakrovih učinkovin v les,impregniran z baker-etanolaminskimi pripravki, hiter proces. V prvih šestih urah impregnacije se adsorbira med 60 in 80 % navzetega bakra v les. Z višjo koncentracijo pripravka narašča tudi adsorpcija bakrovih učinkovin v iveri. Impregnacija pri 50 °C močno izboljša adsorpcijo bakrovih učinkovin v les.
Ključne besede: amini, baker, Fagus sylvatica, Picea abies, vezava v les, zaščita lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5381; Prenosov: 2187
Celotno besedilo (581,72 KB) |
7. Impregnabilnost in izpirljivost bakrovih zaščitnih pripravkov v odvisnosti od anatomske smeri lesaMiha Humar, Daniel Žlindra, 2007, drugi znanstveni članki Povzetek: Zaradi omejitev uporabe klasičnih baker/kromovih pripravkov, industrija išče alternative za zaščito lesa v stiku z zemljo. Za impregnacijo takšnega lesa moramo uporabiti fungicide, ki se iz lesa ne izpirajo. Učinkovitost vezave v les določamo s standardno metodo, z majhnimi vzorci, kjer je delež aksialnih površin večji kot v praksi. Namen prispevka je ugotoviti, kakšno je izpiranje bakrovih učinkovin iz različnih anatomskih smeri. V ta namen smo orientirane smrekove vzorce impregnirali s pomočjo vakuuma z dvema bakrovima pripravkoma; vodno raztopino bakrovega(II) sulfata in komercialnim pripravkom Silvanolin. Rezultati so pokazali, da je izpiranje iz radialnih in tangencialnih površin primerljivo. Ugotovili smo, da se modra galica pri višjih koncentracijah najbolj izpira iz aksialnih ploskev, Silvanolin pa iz radialnih in tangencialnih površin.
Ključne besede: zaščita lesa, baker, etanolamin, impregnabilnost, navzem, penetracija, vezava
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5550; Prenosov: 2227
Celotno besedilo (329,25 KB) |
8. Vpliv emulzije PVA na izpiranje bora in bakra iz lesa ter na učinkovitost delovanja proti glivam razkrojevalkam lesaBoštjan Lesar, Polonca Kralj, Miha Humar, 2007, izvirni znanstveni članek Povzetek: Borove spojine učinkovito delujejo proti glivam razkrojevalkam, a se na žalost v vlažnem okolju izpirajo iz lesa. Z namenom doseči čim boljšo vezavo v les, smo borovo kislino, boraks in bakrov(II) sulfat pentahidrat kombinirali s polivinil acetatno (PVA) emulzijo. Z izbranimi pripravki smo impregnirali vzorce smreke (Picea abies) in jih izpostavili trem različnim glivam razkrojevalkam lesa (Antrodia vaillantii, Gloeophyllum trabeum in Trametes versicolor) po postopku mini blok. Del impregniranih vzorcev smo izpirali v skladu s standardom SIST EN 1250-2. Ugotovili smo, da dodatek PVA-emulzije rahlo izboljša vezavo borovih in bakrovih ionov v les. Smrekovina, impregnirana s pripravki z najnižjo koncentracijo borovih učinkovin (cB = 0,1 %), je odporna na vse testne glive, medtem ko je les, zaščiten z raztopinami na osnovi bakra, dobro zaščiten pred glivama Gloeophyllum trabeum in Trametes versicolor in neustrezno zaščiten pred glivo Antrodia vaillantii. Dodatek emulzije PVA že sam po sebi nekoliko zavre delovanje gliv in izboljša delovanje bakrovih in borovih učinkovin.
Ključne besede: zaščita lesa, baker, bor, PVA emulzija, smreka, vezava
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5813; Prenosov: 2302
Celotno besedilo (676,85 KB) |
9. Izpiranje baker-etanolaminskih pripravkov iz lesaMiha Humar, 2006, pregledni znanstveni članek Povzetek: Baker-etanoilaminski zaščitni pripravki za les uspešno nadomeščajo klasične pripravke na osnovi bakra in kroma. V prispevku so opisani osnovni mehanizmi vezave, podrobneje pa je predstavljenih nekaj dejavnikov, ki vplivajo na izpiranje bakrovih učinkovin iz lesa. To so sestava in koncentracija pripravka, čas in temperatura vezave, uporabljena drevesna vrsta in postopek zaščite. Številni rezultati kažejo, da etanolamin bistveno izboljša vezavo bakrovih učinkovin v les, po drugi strani pa kasneje lahko povzroči tudi depolimerizacijo lesnih polioz, kar se kaže v intenzivnejšem izpiranju bakra iz lesa.
Ključne besede: zaščita lesa, bakrovi pripravki, amini, etanolamin, vezava, izpiranje, fungicidnost
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5381; Prenosov: 2272
Celotno besedilo (4,90 MB) |
10. Translokacija bakra iz zaščitenega lesa, izpostavljenega glivam razkrojevalkam lesaMiha Humar, Franc Pohleven, Polona Kalan, Sam Amartey, 2002, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na področju zaščite lesa se v zadnjem času pojavljajo na baker odporni sevi gliv, kar v praksi predstavlja velik problem. Tolerantne glive ogrožajo zaščiten les v uporabi z običajno trajnostjo nad 30 let, saj les okužen s tolerantnimi sevi gliv lahko propade že v nekaj letih. Mehanizmi tolerantnosti še niso povsem pojasneni. Velik pomen se pripisuje oksalni kislini, ki jo intenzivno tvorijo tolerantne glive. Z laboratorijskimi poskusismo ugotovili, da je poleg tega mehanizma pomemben tudi aktivni transport bakra v micelij gliv. Pri glivah, ki ne izločajo oksalne kisline, jetranslokacija bakra povzročena z difuzijo
Ključne besede: zaščita lesa, tolerantnost na baker, oksalna kislina, Antrodia vaillantii
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5801; Prenosov: 2360
Celotno besedilo (540,19 KB) |
