1. |
2. |
3. Podpora lokalnega prebivalstva izvajanju naravovarstvenih ukrepov v območjih Natura 2000 poplavnih gozdov MureKaja Plevnik, Anže Japelj, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Reka Mura je v svojem celotnem toku vključena v omrežje območij Natura 2000, a so hkrati predeli teh območij v neugodnem ohranitvenem stanju, kar je posledica preteklih hidromelioracijskih ukrepov, onesnaženja voda in krčenja gozdov za nove kmetijske površine. Z javnomnenjsko anketo med prebivalstvom desetih krajev v okolici pilotnih območij Gornje Bistrice in Murske šume (junij–julij 2015; N = 303) smo želeli ugotoviti poznavanje različnih naravovarstvenih režimov, dojemanje omejitev za lastnike zemljišč, mnenje o pritiskih ljudi na poplavne gozdove ter podporo do štirih varstvenih ukrepov za izboljšanje ohranitvenega stanja gozdnih habitatnih tipov v obeh pilotnih območjih. Ugotovili smo relativno dobro poznavanje območij s posebnim režimom upravljanja, splošno strinjanje, da so omejitve v teh območjih pomembne, in da je večinsko prepričanje, da lastnikov zemljišč ne omejujejo precej oziroma zelo ter da poplavni gozdovi ob Muri niso izrazito niti izpostavljeni niti ne-izpostavljeni pritiskom družbe. Na podlagi podpore varstvenim ukrepom – (1) odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst; (2) sajenje vrbe in jelše v habitatih vidre in bobra; (3) osnovanje sestojev avtohtonih drevesnih vrst; (4) povečevanje količine odmrle drevesne biomase v habitatih saproksilnih hroščev – je bilo anketirance mogoče razvrstiti v tri razrede z različnimi preferencami do izvajanja ukrepov. V vseh treh razredih so vprašani izrazili pozitivne preference do večje površine sestojev z avtohtonimi drevesnimi vrstami, v enem do odstranjevanja invazivnih vrst in v enem do vzpostavitve stabilnega stanja populacije saproksilnih hroščev. V dveh razredih so izrazili negativne preference do povečevanja populacije bobra in vidre in hkrati do odstranjevanja invazivnih vrst. Presenetljiva je predvsem ugotovitev, da so bili anketirani bolj naklonjeni stabilizaciji populacij saproksilnih hroščev kot povečevanju populacij bobra in vidre, kar si razlagamo tudi tako, da lahko bober in vidra človeku povzročata škodo (vidra z lovljenjem rib, bober s škodo na kmetijskih pridelkih in na drevju).
Ključne besede: Natura 2000, vrednotenje ekosistemskih storitev, naravovarstveni ukrepi, lokalno prebivalstvo, metoda diskretne izbire, reka Mura
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2021; Ogledov: 1091; Prenosov: 300
 Celotno besedilo (411,60 KB) |
4. Analiza spremljanja uspešnosti prejemnikov nepovratnih sredstev v okviru PRP za izboljšanje ponudbe gozdarskih storitev v Sloveniji : Ciljni raziskovalni program "Zagotovimo si hrano za jutri", Razvoj kazalcev in metodologije spremljanja ponudbe gozdarskih storitevDarja Stare, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, program razvoja podeželja, prejemniki nepovratnih sredstev, vrednotenje, spremljanje uspešnosti
Objavljeno v DiRROS: 02.11.2021; Ogledov: 537; Prenosov: 158
Celotno besedilo (227,79 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. Je mogoče pripisati vrednost vsem ekosistemskim storitvam, ki jih nudi gozd?Mitja Skudnik, Polona Hafner, 2020, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: ekosistemske storitve, gozdovi, posredni pomen gozdov, vrednotenje
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1206; Prenosov: 394
Celotno besedilo (45,36 KB) |
9. Značilnosti publiciranja na področju gozdno-lesne verige in njihov vpliv na vrednotenje področij v sklopu evalvacij raziskovalnih dosežkov - pregled objavMaja Peteh, Primož Južnič, 2016, pregledni znanstveni članek Povzetek: Prispevek prinaša pregled bibliometrijskih raziskav na področjih gozdarstva, lesarstva in papirništva ter postavlja v ospredje predvsem tiste posebnosti publiciranja, ki vplivajo na rezultate evalvacijskih procesov in posledično na razvoj področij. Osredotoča se na značilnosti objavljanja v znanstvenih revijah zaradi njihove vloge pri razvoju znanstvene discipline, področja in strokovne terminologije. Četudi gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo sestavljajo gozdno lesno verigo, raziskave večinoma zajemajo le gozdarstvo in ugotavljajo široko interdisciplinarnost področja na eni strani in ozko usmerjenost raziskav. Primerjave objav znotraj gozdno lesne verige otežuje tudi vpliv različnih šifrantov znanosti, kar vpliva tudi na položaj teh področij znanosti. Zajete raziskave se večinoma osredotočajo na objave v revijah, indeksiranih v zbirkah WoS in Scopus, revije pa posamezne zbirke združujejo v posamezna področja. Nekaj raziskav prinaša tudi ugotovitve na ravni posameznih ustanov ali držav. Objavljanje znanstvenih člankov s teh področij ima velik vpliv na nadaljnji razvoj in tudi obstoj revij, predvsem revij manjših jezikovnih skupin. Velik delež gozdarskih objav je najti v revijah drugih znanstvenih področij, kar nakazuje tako na veliko interdisciplinarnost področja in sodelovanje avtorjev različnih področij kot tudi na določen vpliv sistema vrednotenja raziskovalnih dosežkov.
Ključne besede: bibliometrija, gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo, raziskovalna politika, vrednotenje raziskovalnih dosežkov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4682; Prenosov: 2239
Celotno besedilo (240,79 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
10. Povezava med razkrojenostjo bukovine in globino prodora igle Pilodyn 6JMiha Humar, Nejc Thaler, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ocenjevanje razkrojenosti lesa zaradi delovanja gliv bele trohnobe je pomembno za pravilno ukrepanje pri sanaciji lesenih izdelkov, še posebno nosilnih lesenih konstrukcij. Pilodyn je splošno uporabno orodje za vrednotenje gostote lesa številnih komercialnih lesnih vrst, zato nas je zanimalo, ali je primeren tudi za oceno razkrojenosti lesa. Meritve z napravo Pilodyn so bile opravljene na bukovini, ki je bila za različna časovna obdobja izpostavljena glivam bele trohnobe (Trametes versicolor, Hypoxylon fragiforme in Pleurotus ostreatus) v skladu s standardom SIST EN 113. Rezultati kažejo, da med izgubo mase zaradi delovanja gliv razkrojevalk in globino prodora igle Pilodyn obstaja povezava.
Ključne besede: bela trohnoba, bukovina, Fagus sylvatica, razkrojenost, vrednotenje, mehanske lastnosti, les
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4365; Prenosov: 2057
Celotno besedilo (610,98 KB) |
