Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (vpliv) .

1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Stanje, potencialni vplivi in možnosti obvladovanja hrastove čipkarke v hrastovih gozdovih v Sloveniji
Simon Zidar, Andreja Kavčič, Maarten De Groot, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Mineva šest let od prve najdbe invazivne tujerodne hrastove čipkarke (Corythucha arcuata) v Sloveniji, ki se že širi po vsej državi. V zadnjih letih je bilo ugotovljeno, da v slovenskih gozdovih gozdarji vrsto že prepoznavajo kot problematično. Negativni vplivi hrastove čipkarke se kažejo v rjavenju krošenj in zmanjšanju stopnje fotosinteze. Dolgoročni vplivi vrste na hraste in različne druge organizme, povezane s hrasti, pa še niso dobro raziskani. Trenutno potekajo tudi raziskave o možnostih zatiranja tega škodljivega organizma. Pripravili smo povzetek biologije, vplivov in raziskav o možnostih obvladovanja hrastove čipkarke. Za boljše razumevanje širjenja in vpliva hrastove čipkarke v slovenskih gozdovih vas vabimo k sodelovanju in sporočanju opažanj v informacijski sistem Invazivke (www.invazivke.si).
Ključne besede: varstvo gozdov, hrastova čipkarka, Corythucha arcuata, vpliv, gozdovi, hrast, invazivna tujerodna vrsta, Invazivke.si
Objavljeno v DiRROS: 17.10.2022; Ogledov: 332; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (440,85 KB)

4.
5.
6.
7.
Učinki rakotvornih kemikalij v zraku na zdravje
Andreja KUKEC, Anja Jutraž, Zala Jan, An Galičič, 2016, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: rakotvorne kemikalije, onesnaženost zraka, vpliv na zdravje ljudi
Objavljeno v DiRROS: 03.04.2020; Ogledov: 1657; Prenosov: 536
.pdf Celotno besedilo (149,82 KB)

8.
9.
10.
Pregled prilagajanja rabe prostora rjavega medveda (Ursus arctos) na antropogene motnje
Maja Mohorović, Miha Krofel, Klemen Jerina, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Za dolgoročno varstvo velikih zveri je pomembno razumevanje mehanizmov njihovega prilagajanja na prisotnost človeka, vključno z antropogenimi spremembami prostora. Rjavi medved (Ursus arctos) je za tovrstne raziskave zaradi holarktične razširjenosti in pojavljanja v različnih okoljih dobra modelna vrsta. S pregledom raziskav s celotnega območja razširjenosti vrste v svetu smo preučevali, kako medvedi prilagajajo rabo prostora intenziteti človekovih posegov v prostor. Medved se v splošnem antropogenim strukturam izogiba, še posebej stalno poseljenim območjem in močneje obremenjenim prometnicam. Zaznali smo tudi trend, da se medvedi na območjih z večjo gostoto prebivalstva pogosteje izogibajo antropogenim strukturam. Primerjava med Evropo in Severno Ameriko je nakazala večje izogibanje medvedov urbanim površinam v Evropi, pri drugih tipih antropogenih struktur pa so bile razlike med kontinentoma majhne. Pri primerjavi študij je vendarle potrebna previdnost, saj je večina obravnavanih raziskav temeljila na ugotavljanju relativne rabe prostora (t.j. raba glede na razpoložljivo), statistike absolutne rabe pa niso dovolj pogosto podane. Za ovrednotenje dejanske razlike v rabi prostora posameznih populacij medvedov iz okolij z različno stopnjo antropogenih motenj zato predlagamo analizo surovih podatkov.
Ključne besede: Ursus arctos, rjavi medved, antropogeni dejavniki, vpliv človeka, posegi v prostor, gostota prebivalstva, prometnice, Evropa, Severna Amerika
Objavljeno v DiRROS: 25.10.2017; Ogledov: 5099; Prenosov: 2981
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.57 sek.
Na vrh