1. |
2. Nacionalni akcijski načrt Slovenija : Forest in women’s hands (Fem4Forest)Katarina Flajšman, Polona Hafner, Nike Krajnc, Janja Viher, Mateja Karničnik, 2022, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: Gozdovi v ženskih rokah, Fem4Forest, vloga žensk, akcijski načrt
Objavljeno v DiRROS: 07.02.2023; Ogledov: 382; Prenosov: 117
 Celotno besedilo (298,96 KB) |
3. |
4. |
5. Ekosistemska vloga, pomen in vplivi prostoživečih prežvekovalcevBoštjan Pokorny, Katarina Flajšman, Samar Al Sayegh-Petkovšek, 2017, pregledni znanstveni članek Povzetek: V Evropi živi okrog 15 milijonov osebkov prostoživečih prežvekovalcev (s skupno biomaso 610.000 ton), ki pripadajo dvajsetim vrstam; med njimi je deset domorodnih (v Sloveniji: evropska srna/srnjad, navadni jelen/ jelenjad in gams) ter deset tujerodnih (pri nas: damjak, muflon in alpski kozorog). Čeprav so nekatere podvrste redke in ogrožene, se prostorska razširjenost in številčnost večine vrst prostoživečih parkljarjev (prežvekovalcev in divjega prašiča) v zadnjih desetletjih večata povsod v Evropi, posledica česar so številni izzivi in priložnosti pri upravljanju populacij. Kljub nekaterim konfliktom, kot je škoda na kmetijskih površinah, poškodbe (in tudi škoda) v gozdovih ter vedno več trkov z vozili, so prostoživeči parkljarji v številnih državah prepoznani kot pomemben obnovljiv naravni oz. ekonomski vir (visokokakovostna divjačina, lovni turizem), imajo pomembno nematerialno (kulturno, estetsko, rekreacijsko) vlogo, kot ključne vrste v kopenskih ekosistemih pa pomembno vplivajo na biotsko raznolikost in razvoj kopenskih ekosistemov. Med drugim nudijo naslednje pomembne ekosistemske usluge: ustvarjanje pestrejših habitatnih razmer in dolgoročno večanje biotske raznolikosti, vpliv na kroženje in prostorsko premeščanje hranil, razširjanje rastlinskih semen (zoohorija), so pa tudi pomemben prehranski vir za velike zveri in mrhovinarje. Zaradi naštetih vlog so pomembni okoljski inženirji in so integralni, nepogrešljiv del ekosistemov in tudi njihovega upravljanja. Prisotnost, razširjenost in številčnost prostoživečih parkljarjev/prežvekovalcev je zato treba razumeti kot priložnost in pomemben obnovljiv naravni vir, ne pa kot okoljske motnje, populacije pa je treba upravljati upoštevaje spreminjajoče se naravno ter družbeno okolje.
Ključne besede: prostoživeči parkljarji, prežvekovalci, navadni jelen, evropska srna, ekosistemska vloga, upravljanje populacij
Objavljeno v DiRROS: 28.10.2017; Ogledov: 3576; Prenosov: 803
Celotno besedilo (166,72 KB) |
6. Pomen in vplivi vran, s poudarkom na sivi vrani (Corvus cornix), v (sub)urbanem okoljuBoštjan Pokorny, Katarina Flajšman, Ida Jelenko Turinek, 2014, pregledni znanstveni članek Ključne besede: siva vrana, Corvus cornix, plenjenje gnezd, ekosistemska vloga
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4644; Prenosov: 2253
Celotno besedilo (762,49 KB) |
7. Vloga gozda v trajnostno-sonaravnem razvoju Zgornje GorenjskeAndreja Ferreira, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so družbene potrebe po vlogah gozda, in predlagati, kako bi gozd lahko dodatno prispeval k trajnostno-sonaravnemu razvoju Zgornje Gorenjske. Trajnost dosedanjega razvoja je bila ocenjena s pomočjo modela, v katerega so bili vključeni okoljski, socialni in ekonomski kazalci. Na osnovi prednosti in slabosti dosedanjega razvoja so prišle do izraza tudi družbene potrebe po vlogah gozda, ki smo jih v nadaljevanju primerjali z obstoječimi vlogami gozda. Ugotovili smo, da so bili v preteklosti razmeroma veliki napori vloženi v ohranjanje naravne dediščine, biotske raznovrstnosti in varovanje zemljišč pred erozijo, da pa bi bilo trebanujno okrepiti vlogo gozda pri ohranjanju poselitve, kmetijske dejavnostiin kulturne pokrajine ter energetski preskrbi prebivalstva.
Ključne besede: vloga gozdov, trajnostni razvoj, sonaravni razvoj, Zgornaj Gorenjska
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4231; Prenosov: 1902
Celotno besedilo (4,34 MB) |
8. Socio-ekonomski pomen gozdov v alpskem prostoruRobert Mavsar, 2005, pregledni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava gozd v alpskem prostoru in njegov pomen tako za lastnike kot družbo nasploh. Medtem ko je interes lastnikov predvsem v neposrednih ekonomskih učinkih gozdov, je družbeni pomen gozdov precej širši in vključuje tudi posredne učinke. Uskladitev teh na videz nasprotujočih si interesov, s čimer bi bil omogočen trajnostni razvoj alpskega prostora, je zahtevna naloga,ki pa ni nerešljiva.
Ključne besede: alpski prostor, vloga gozdov, družba, lastniki
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4359; Prenosov: 1887
Celotno besedilo (159,23 KB) |
9. Vloga gozdov pri ohranjanju biotske pestrosti na krajinski ravni - nekatera izhodišča za krajinskoekološko tipizacijoBoštjan Anko, 2000, pregledni znanstveni članek Povzetek: Koncept biotske pestrosti v naravoslovju ni nov. Tudi v gozdarstvu je prisoten`e toliko ~asa, da je v~asih potreben redefiniranja. Jasne definicije so pogoj za u~inkovito integracijo ideje biotske pestrosti v sodobno gozdarstvo. Kot kulturna krajina je tudi ve~ina biotske pestrosti dinami~na, antropogena tvorba - od genske do ekosistemske in vi{jih ravni. Gozdarstvo je doslej posve~alo pozornost vrstni, delno genski pestrosti, nekoliko zanemarilopa je vi{je ravni, ki jih v novej{em ~asu odkriva ideja krajinskega gozdarstva. To dokazuje tudi vrsta mednarodnih dokumentov - od helsin{kih do lizbonskih resolucij. Vendar moramo sprejeti dejstvo, da so ravni biotske pestrosti in njihovo ohranjanje nelo~ljivo povezane. Tipizacijo gozdnih in gozdnatih krajin lahko obravnavamo tudi kot sredstvo ohranjanja na gozd vezanebiotske pestrosti. Za razliko od dosedanjih taka tipizacija ne temelji zgolj na fizi~ni prisotnosti gozda (koli~ini, razporedu), ampak predvsem na lastnostih gozda, ki so biotski pestrosti prijazne in omogo~ajo komuniciranje organizmov - od genske ravni do migracijskih gibanj. Za novo paradigmo trajnostnega gospodarjenja za biotsko pestrost se bo moralo gozdarstvo aktivnovklju~iti v izpolnjevanje teh mednarodnih dokumentov.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, večnamenska vloga gozda, biodiverziteta, trajnost donosa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4650; Prenosov: 1869
Celotno besedilo (634,20 KB) |
10. Krajinska zgradba in biotska pestrostKatarina Groznik Zeiler, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: @ivalske in rastlinske vrste se pojavljajo le tam, kjer najdejo ustrezne razmere za pre`ivetje in razmno`evanje. Z raziskavo krajinske zgradbe na Ljubljanskem barju smo potrdili pozitivno povezanost pestrej{e rabe tal s {tevilom vrst ptic. Ornitolo{ka obmo~ja, v katerih so prisotne vrste ptic nacionalnega pomena, se od ostalih povr{in po opazovanih zna~ilnosti krajinskezgradbe jasno razlikujejo. Analiza krajinske zgradbe modelnega obmo~ja v preteklosti lahko pripomore k odkrivanju smeri sprememb v prihodnosti in k oblikovanju izhodi{~ za ohranjanje biotske pestrosti v prostoru. Raziskava je potrdila teoreti~na spoznanja, da je za u~inkovito ohranjanje `ivalskih in rastlinskih vrst v kulturnih krajinah pomembno ohranjanje klju~nih zna~ilnosti krajinske zgradbe.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, večnamenska vloga gozda, biodiverziteta, zgradba krajine, raba tal, ptice, indikator pestrosti, Ljubljansko barje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4641; Prenosov: 1889
Celotno besedilo (1,19 MB) |
