Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (vid) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vid in varnost v prometu
Miha Tavčar, Barbara Tratnik Jakljič, Martin Kurent, 2025, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Največ informacij pri vožnji dobimo z vidom, zato je pregledovanje in spremljanje vidne funkcije zelo pomemben del varnosti pri aktivnem vključevanju v promet. Za varno vožnjo so potrebne ustrezne vidne funkcije: ostrina vida, vidno polje, globinski vid, barvni vid, kontrastna občutljivost ter občutljivost na osvetlitev in zatemnitev. Očesne bolezni in stanja, ki lahko pomembno vplivajo na varno vključevanje v promet, so kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem, siva mrena, glavkom, diabetična retinopatija, degeneracija rumene pege ter vse ostale očesne bolezni in stanja, ki vplivajo na katerokoli vidno funkcijo. Vse vidne funkcije preveri specialist medicine dela, prometa in športa na preventivnem zdravstvenem pregledu pred začetkom šole vožnje in po potrebi ob podaljšanjih vozniškega dovoljenja. Ob novoodkriti očesni patologiji ali v primeru, da specialist medicine dela, prometa in športa iz drugih razlogov ne more sam ugotoviti zmožnosti za vožnjo, se v obravnavo vključi tudi oftalmolog. Za oceno vida za zmožnost vožnje voznikov skupin ena in dva obstajajo posebna merila, ki jih specialisti upoštevajo na pregledu pred izdajo ali podaljšanjem vozniškega dovoljenja.
Ključne besede: vid, vožnja, varnost, promet, ostrina vida, vidno polje
Objavljeno v DiRROS: 06.08.2026; Ogledov: 232; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (183,71 KB)

2.
Možnosti identifikacije periferne arterijske bolezni na osnovi infrardeče termografije : preliminarni rezultati
Sara Stančin, Petra Durini, Vinko Boc, Iztok Štotl, 2026, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Raziskujemo možnosti uporabe termografskih slik za identifikacijo prisotnosti periferne arterijske bolezni (PAB). Namen je opredeliti vlogo termografije kot dodatne preiskave pri ugotavljanju stopnje prizadetosti arterij. V raziskavi se osredotočamo na termograme podplatov. Pri večji prizadetostižilja udov je pretok krvi do podplata nižji, posledično pa je spremenjena površinska temperatura podplata. Postavljamo izhodiščno hipotezo, da je ta sprememba merljiva s termogramom. Termogram obdelamo s klasičnimi tehnikami računalniškega vida in izločimo interesno območje levega oziroma desnega podplata. Za podplat nato izračunamo povprečje in standardno deviacijo površinske temperature ter primerjamo njun diskriminativni potencial pri ločevanju vzorcev PAB od vzorcev zdrave populacije. Pri validaciji se opiramo na referenčno klinično sliko in morfološke preiskave prizadetih arterij. Upoštevamo v kliničnem okolju pridobljenih 27 termogramov podplatov prizadetega uda z ugotovljeno zaporo vsaj ene izmed arterij, ki dovajajo kri v področje podplata, in 34 termogramov podplatov zdravih prostovoljcev. Čeprav je statistična različnost med obema populacijama potrjena za obe spremenljivki, preliminarni rezultati kažejo, da ima standardna deviacija večji diskriminativni potencial kot povprečje površinske temperature podplata. Za 83 % obravnavanih vzorcev PAB bolnikov z arterijskimi zaporami je vrednost standardne deviacije nižja od minimalne vrednosti za zdravo populacijo. Pearsonov korelacijski koeficient med gleženjskim indeksom in povprečno površinsko temperatu
Ključne besede: infrardeca termografija, periferna arterijska bolezen, angiografija, gleženjski indeks, računalniški vid
Objavljeno v DiRROS: 01.06.2026; Ogledov: 266; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (412,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Iskanje izvedeno v 0.54 sek.
Na vrh