1. Rastje in rastlinstvo povodja Gačnika na Vojskem in v Trebuši – prispevek za njegovo naravovarstveno vrednotenjeIgor Dakskobler, Jože Čar, Anka Rudolf, Rafael Terpin, Branko Vreš, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku smo povzeli rezultate naših raziskav rastja in rastlinstva v povodja Gačnika na Vojskem in v Trebuši v zahodni Sloveniji. Naštevamo najbolj pogoste in najbolj značilne rastlinske združbe, zavarovane in redke rastline in naravovarstveno vredne habitatne tipe. Slednjih je vsaj sedem. V njihovih združbah uspevata dve Natura 2000 vrsti (Primula carniolica, Cypripedium calceolus) in skoraj 60 zavarovanih in (ali) redkih cevnic (rdeči seznam). Med združbami so najbolj ogrožena mokrišča (nizka barja in mokrotni travniki) in njihove značilne vrste: Drosera rotundifolia, Dactylorhiza lapponicasubsp. rhaetica, D. traunsteineri, Eleocharis quinqueflora,Eriophorum angustifolium, E. latifolium, Pinguicula vulgaris in Trichophorum alpinum.
Ključne besede: vegetacija, flora, mokrišča, nizka barja, Natura 2000, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2026; Ogledov: 317; Prenosov: 189
 Celotno besedilo (43,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Botanične posebnosti Prodarjeve grape v zgornji Baški dolini (zahodna Slovenija)Igor Dakskobler, Andrej Marinčič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskali smo rastje spodnjega, zavarovanega dela Prodarjeve grape v prigorju Porezna v zgornji Baški dolini. Njene botanične posebnosti so nahajališča zavarovanih ali redkih vrst: Moehringia villosa, Primula auricula,Pinguicula vulgarisin Carex frigida. Vse štiri med drugim rastejo v skalnatem in gruščnatem osojnem območju v spodnjem delu grape z izrazito hladnim krajevnim podnebjem. Relief, podnebje in geološka podlaga (ploščasti apnenec s primesjo laporovca in roženca) so odločilni dejavniki za tukajšnje uspevanje do zdaj nepoznane rastlinske združbe vlažnih povirij, ki jo uvrščamo v novo asociacijo Pinguiculo vulgaris-Caricetum frigidae,v zvezo Cratoneurion commutatiin v razred Montio-Cardaminetea. Sindinamsko je povezana z okoliškimi združbami vlažnih melišč in skalnih razpok, pri čemer se melišča pod steno deloma zaraščajo z združbo trstikaste stožke – Adenostylo glabrae-Molinietum arundinaceanom. prov., na robovih tudi z vrzelastim nizkim gozdom črnega gabra in malega jesena – Palustriello commutati-Ostryetum carpinifoliaenom.
Ključne besede: vegetacija, sinsistematika, Carex frigida, Moehringia villosa, Pinguicula vulgaris, Primula auricula, Baška dolina, Porezen, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2026; Ogledov: 316; Prenosov: 201
Celotno besedilo (32,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Novosti o pojavljanju vrste Carex lasiocarpa v Sloveniji Branko Vreš, Tatjana Čelik, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na podlagi terenskih raziskav v letih 2001-2021 smo ugotovili, da je dlakavoplodni šaš (Carex lasiocarpa) bolj razširjen, kot je bilo znano iz dosedanjih literaturnih objav. Prišli smo do novih spoznanj o njegovih rastiščih ter pestrosti habitatov oziroma združb v katerih raste v Sloveniji.
Ključne besede: flora, vegetacija, prehodna barja, Carex lasiocarpa, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2026; Ogledov: 303; Prenosov: 180
Celotno besedilo (10,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Nova spoznanja o nahajališčih in rastiščih vrst Carex brunnescens (Pers.) Poir. in Carex canescens L. v Julijskih AlpahIgor Dakskobler, Branko Vreš, Brane Anderle, Andrej Martinčič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na podlagi terenskih raziskav v letih 2018-2021 smo ugotovili, da šaš, ki uspeva v nizkih barjih in povirjih pod grebenom Loške stene nad dolino Bale v Julijskih Alpah ni Carex brunnescens, kot smo objavili leta 2009, pač pa C. canescens. Prišli smo do novih spoznanj o rastiščih obeh omenjenih šašev v Sloveniji.
Ključne besede: flora, vegetacija, nizka barja, Carex canescens, Julijske Alpe, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2026; Ogledov: 354; Prenosov: 205
Celotno besedilo (13,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Rastišča vrste Hladnikia pastinacifolia na južnem robu Trnovskega gozdaIgor Dakskobler, Daniel Rojšek, Elvica Velikonja, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: V letih 2020 in 2021 smo na južnem robu Trnovskega gozda naredili 43 fitocenoloških popisov, v katerih uspeva endemit Hladnikia pastinacifolia. Potrdili smo literaturni podatek izpred več kot pol stoletja: med Selovcem in Krnico. Med tema krajema sta Velik rob in kota 1215 m pri vzpetini Čaven (1185 m), kjer so za zdaj njegova najbolj jugozahodna nahajališča. Popisane sestoje uvrščamo v združbe skalnih razpok, kamnitih travišč, melišč in kamnišč v zaraščanju in svetlih drugotnih gozdov črnega bora. Populacije na večini pregledanih nahajališč so vitalne, izjema je najbolj vzhodno nahajališče na pašniku Šunik na Predmeji, kjer smo našli le nekaj primerkov.
Ključne besede: endemit, vegetacija, Natura 2000, Dinarsko gorstvo, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2026; Ogledov: 276; Prenosov: 198
Celotno besedilo (13,98 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Gozdna vegetacija v soteski Reke med Škofljami in Škocjanom (Regijski park Škocjanske jame)Igor Dakskobler, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na podlagi raziskav gozdne vegetacije v soteske reke Reke med Škofljami in Škocjanom v Regijskem parku Škocjanske jame smo s fitocenološkimi tabelami opisali sestoje naslednjih gozdnih in grmiščnih združb: Seslerio autumnalis-Quercetum cerridis, Corydalido ochroleucae-Ostryetum carpinifoliae (veljaven opis do zdaj le provizorno opisane asociacije), Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum betuli, Galantho nivalis-Coryletum avellanae, Salicetum eleagno-purpureae in Lamio orvalae-Alnetum glutinosae. Robna rastišča slednje asociacije na stiku z drugimi gozdnimi združbami smo opisali kot tri nove subasociacije: scirpetosum sylvaticae (Brkini, Mlake pri Hrušici in povirje Klivnika pri Podgradu), fraxinetosum orni (ob potoku Bela med Sanaborom in Vrhpoljem v Vipavski dolini) in fagetosum sylvaticae (Kazarska grapa pod Bukovim v Cerkljanskem hribovju).
Ključne besede: vegetacija, sintaksonomija, obrečni gozd, jugozahodna Slovenija, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2026; Ogledov: 338; Prenosov: 206
Celotno besedilo (21,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Značilnosti rastja korit Ročice v jugozahodnih Julijskih AlpahIgor Dakskobler, Andrej Martinčič, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: V koritih Ročice v jugozahodnih Julijskih Alpah smo s fitocenološkimi popisi in preglednicami dokumentirali šest rastlinskih združb vlažnih skalnih razpok in devet gozdnih in grmiščnih združb, ki sodijo v štiri Natura 2000 habitatne tipe. Posebnost preučenih korit so sestoji sintaksonov Astrantio carniolicae-Pinguiculetum alpinae var. Valeriana saxatilis, Palustriello commutati-Veronicetum urticifolia, Veronico urticifoliae-Saxifragetum cuneifolii, Saxifrago petraeae-Tilietum platyphylli tilietosum cordatae var. Taxus baccatain Saxifrago cuneifolii-Fagetum fraxinetosum orni var. Phyllitis scolopendrium.
Ključne besede: vegetacija, sinsistematika, Krnsko pogorje, Zgornje Posočje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2026; Ogledov: 342; Prenosov: 185
Celotno besedilo (23,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Gozdne združbe in značilnosti rastlinstva v povodju Liščaka (Baška dolina, Julijske Alpe)Igor Dakskobler, Andrej Martinčič, Peter Razpet, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: V povodju Liščaka v južnih Julijskih Alpah smo s fitocenološkimi popisi in preglednicami dokumentirali več kot deset gozdnih združb na rangu asociacije. Zaradi njegovih geoloških (apnenec, laporovec, glinavec, roženec) in geomorfoloških posebnosti (velika strmina, usmerjenost grape proti jugu) prevladujejo sestoji asociacij Seslerio autumnalis-Fagetum in Saxifrago cuneifolii-Fagetum. Podobnosti in razlike ozkih in globokih grap in sotesk v Julijskih Alpah smo ugotavljali na podlagi primerjave rastja in rastlinstva povodja Liščaka in soteske Vintgar pri Podhomu in pri tem opisali tudi dva nova sintaksona.
Ključne besede: vegetacija, flora, sinsistematika, Kneška grapa, Vintgar, Triglavski narodni park, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2026; Ogledov: 343; Prenosov: 175
Celotno besedilo (30,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Fitocenološki opis submontanskih bukovih gozdov ob zgornjem teku Nadiže v Breginjskem kotu (Julijske Alpe, severozahodna Slovenija, severovzhodna Italija)Igor Dakskobler, Marko Pavlin, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Fitocenološko smo raziskali submontanske bukove gozdove na karbonatno-silikatni geološki podlagi ob zgornjem teku reke Nadiže in njenih pritokov (Beli potok / Rio Bianco, Črni potok / Rio Nero, Plazi potok, Globotnik, Legrada / Lerada, Jamnik / Jamjak, Veliki potok) in jih na podlagi primerjav s podobnimi bukovimi združbami v geografsko bližnjih območjih uvrstili v novo asociacijo Polysticho braunii-Fagetum sylvaticae. Členili smo jo v pet subasociacij: luzuletosum luzuloidis, stellarietosum montanae, typicum, caricetosum albae in saxifragetosum cuneifolii. V asociacijo Ornithogalo pyrenaici-Fagetum smo uvrstili bukove sestoje pri Starem selu in nekatere bukove sestoje pri Podbeli.
Ključne besede: gozdna vegetacija, sinsistematika, Are-monioFagion, Natura 2000, Slovenija, Italija
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2026; Ogledov: 488; Prenosov: 237
Celotno besedilo (41,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
