Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (vegetacija) .

1 - 10 / 59
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
State of the art of the marine non-idigenous flora and fauna in Slovenia
Lovrenc Lipej, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Alenka Malej, 2012, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Authors provide the state of knowledge on marine non-indigenous species in waters off Slovenia. According to published records and authors unpublished data at least 15 non-indigenous species were up to date recorded in the Slovenian part of the Adriatic sea. Eleven species were considered as established and four species as casual. The vectors of introduction are various, comprising Lessepsian migration, mariculture and shipping. The majority of non-indigenous taxa were recorded in the mediolittoral belt and coastal lagoons. The low number of non-indigenous species so far recorded in the Slovenian part of the Adriatic sea could be explained by various factors. Among them, the most reasonable are the lack of scientific attention, the small proportion of Slovenian Sea and low winter temperatures, which represents a physiological barrier for the survival of newcomers. The number of recorded species is far from being satisfactory. Therefore, we expect that the list of non-indigenous species will be enlarged in the nearby future.
Ključne besede: biologija, vegetacija, ribe, favna, morje, Jadransko morje, biodiverziteta, Sredozemsko morje, neavtohtone vrste, Gambusia hoolbroki, Sardinella aurita, severni Jadran, obalno morje, morske alge, alohtone vrste, meridionalizacija, bioinvazije, varstvo narave, Tržaški zaliv, biološki kazalci
Objavljeno v DiRROS: 26.03.2025; Ogledov: 35; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (548,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
3.
4.
5.
6.
Gozdna tla in vegetacija eno leto po požaru na Goriškem Krasu
Valerija Babij, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V letu 2023 − eno leto po obsežnem požaru na Goriškem Krasu, ki je divjal julija leta 2022 − smo na izbranih gozdnih vzorčnih ploskvah popisali zeliščno, grmovno in drevesno vegetacijo in analizirali tla do globine 10 cm. Ploskve smo izbrali na lokacijah stalnih vzorčnih ploskev ZGS z različno stopnjo poškodovan osti zaradi požara. Na izbranih ploskvah smo skupno popisali 260 vrst praprotnic in semenk. V drevesni plasti smo popisali trinajst vrst (enajst domorodnih in dve tujerodni), v grmovni plasti trideset, v zeliščni pa 255. V drevesni plasti so bili najpogostejši mali jesen, črni gaber in črni bor, v grmovni mali jesen, navadni ruj in robide. V zeliščni plasti smo med drugimi popisali tudi devetnajst drevesnih vrst, ki so pomembna zasnova pri naravni obnovi požganega gozda na Krasu; najpogostejša sta bila črni gaber in rešeljika. Gradient poškodovanosti po požaru se jasno kaže v večini vegetacijskih in talnih spremenljivk. Statistično značilne razlike med skupinami ploskev z različno stopnjo poškodovanosti smo ugotovili za šest parametrov: pH-vrednosti in vsebnosti žvepla v organskem delu tal, zastiranje drevesne plasti, zastiranje mahov, število vrst v spodnji drevesni plasti, število vrst zeliščne plasti. Na ploskvah smo prepoznali devet (ter še tri vrste na požarišču zunaj ploskev) invazivnih ali potencialno invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst; med drevesnimi sta bila najpogostejša robinija in visoki pajesen. Študija pomembno prispeva k razumevanju razvoja vegetacije, pomlajevanja ključnih drevesnih vrst in poškodb gozdnih tal v inicialni fazi po obsežnem požaru.
Ključne besede: gozdna vegetacija, poškodbe tal, gozdni požar, drevesne vrste, pestrost vrst, invazivne rastlinske vrste, Kras, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 21.05.2024; Ogledov: 828; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

7.
Spremembe gozdne vegetacije po požaru in digitalna sestojna kart
Boris Rantaša, Aleš Poljanec, 2024, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: digtalna sestojna karta, gozda vegetacija
Objavljeno v DiRROS: 20.05.2024; Ogledov: 812; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (39,46 KB)

8.
9.
10.
O ekološko utemeljenem sistemu barskega rastja na severni polobli
Milan Piskernik, 1975, strokovni članek

Ključne besede: barje, vegetacija, severna polobla
Objavljeno v DiRROS: 01.09.2023; Ogledov: 931; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (761,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh