1. Starodavni in prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov EvropePolona Zakrajšek, Miha Varga, 2025, strokovni članek Povzetek: Starodavni in prvobitni bukovi gozdovi na Unescovem seznamu svetovne dediščine predstavljajo najkompleksnejše serijsko in transnacionalno območje, ki obsega 93 enot v 51 zavarovanih območjih v 18 evropskih državah. Zaščita temelji na ohranjenih ekoloških in bioloških procesih, povezanih z razvojem ekosistemov, kot so sukcesija, dolgoročna dinamika in referenčna stanja gozdov brez človekovega vpliva. Upravljanje zahteva usklajeno sodelovanje držav pogodbenic s skupnimi cilji varstva, raziskovanja ter trajnostnega upravljanja dediščine. V Sloveniji sta vključeni enoti Krokar in Snežnik.
Ključne besede: svetovna naravna dediščina, bukovi gozdovi, varstvo okolja, zavarovana območja, transnacionalno upravljanje, UNESCO, Krokar (pragozd), Snežnik
Objavljeno v DiRROS: 06.07.2026; Ogledov: 205; Prenosov: 184
 Celotno besedilo (523,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Učinkovitost varovanja narave na Ljubljanskem barjuAjda Miklavčič, 2025, strokovni članek Povzetek: Ljubljansko barje je edinstveno naravno okolje v osrednji Sloveniji z visoko biotsko raznolikostjo. Članek se osredotoča na učinkovitost varovanja tamkajšnjih zavarovanih območij. Poleg naravno- in družbenogeografskega opisa so predstavljene tudi metode dela in terensko vrednotenje, ki je temeljilo na lokacijskih kriterijih, kriterijih stanja narave ter urejenosti in rabi tal. Rezultati kažejo, da so naravni rezervati na Ljubljanskem barju v povprečju bolje varovani kot naravni spomeniki. Članek sklene predstavitev dobrih praks in možnosti za nadaljnji trajnostni razvoj območja.
Ključne besede: Ljubljansko barje, mokrišča, varstvo okolja, zavarovana območja
Objavljeno v DiRROS: 06.07.2026; Ogledov: 252; Prenosov: 153
Celotno besedilo (520,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Pivška presihajoča jezera : varovanje in ohranjanje posebnosti tovrstnega življenjskega prostoraEva Šabec Korbar, Nina Doles, Tadej Kogovšek, 2024, strokovni članek Povzetek: Mokrotni travniki presihajočih jezer, del Nature 2000, so ogroženi zaradi opuščanja kmetijske rabe in zaraščanja.
V Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera smo z naravovarstvenim projektom PIVKA.KRAS.PRESIHA na
območjih Nature 2000 izvajali ukrepe za ohranjanje habitatnega tipa presihajoča jezera. Obnovili smo travnike
z odkupi zemljišč in vključili zasebna zemljišča v naravovarstveno prilagojeno rabo. Prispevek predstavlja
aktivnosti za izboljšanje stanja habitatov ter dolgoročni model ohranjanja skupaj z lokalnimi kmeti.
Ključne besede: hidrologija, presihajoča jezera, krajinski parki, naravna dediščina, varstvo okolja, Pivška kotlina, Pivka (reka)
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2026; Ogledov: 272; Prenosov: 180
Celotno besedilo (1,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Okoljski vpliv in uporabniška izkušnja univerzitetnih spletnih straniMaja Juntez, Alenka Baggia, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: varstvo okolja, ogljični odtis, spletne strani, tehnična optimizacija, uporabniška izkušnja, univerze, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 09.06.2026; Ogledov: 290; Prenosov: 186
Celotno besedilo (801,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Hidroenergija in trajnostni mit : Koncept (ne) trajnostnega razvoja skozi družboslovno in naravovarstveno perspektivoAljaž Bratanič, Anja Jan, Alja Poldan, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek osvetljuje mit o trajnostnem razvoju, ki okoljsko netrajnostne prakse, kot je hidroenergija, prikazuje kot »zeleno rešitev«. Medtem ko sodobna družba takšne prakse pogosto opredeljuje kot trajnostne, takšna miselnost pogosto služi lajšanju skrbi in ohranjanju visoko potrošniških življenjskih slogov brez strukturnih sprememb. Kot primer tega članek analizira okoljske vplive hidroenergije vključno z učinki na kakovost vode, hidrodinamiko rek, pretok sedimentov in sladkovodne ekosisteme. Analiza nakazu-je na dejstvo, da hidroenergija kljub domnevnim prednostim ne rešuje temeljnih okoljskih vprašanj. Kot odgovor na to članek kritizira koncept »trajnostnega razvoja« in trdi, da je njegova povezava z neskončno rastjo problematična. Raziskuje, kako trajnostni razvoj kljub svojemu plemenitemu namenu pogosto implicira neskončno ekonomsko ekspanzijo, ki je v konfliktu z ekološko trajnostjo. Članek na koncu predlaga, da ponovni razmislek o tra-jnosti zahteva preizpraševanje in izpodbijanje mitov, ki kapitalistično rast predstavljajo kot neizogibno in koristno. Resnično trajnostna prihodnost bo zahtevala konfrontacijo z omenjenimi narativi, ponovno ovrednotenje človekovih potreb in spodbujanje gospo-darskih modelov, ki upoštevajo ekološko realnost in dajejo prednost dolgoročni blaginji.
Ključne besede: netrajnostni razvoj, trajnost, mit, hidroenergija, varstvo okolja, kapitalizem
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 397; Prenosov: 175
Celotno besedilo (341,57 KB) |
6. Analiza gospodarske in okoljske trajnostnosti na Madžarskem : uspešnost mest z županijskimi pravicami pri doseganju ciljev trajnostnega razvojaTamás Sikos Tomay, Dóra Szendi, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zaradi velike koncentracije ljudi, podjetij, trgovine in borznih trgov so mesta najpomembnejša središča gospodarskih dejavnosti po svetu. Zaradi hitro spreminjajočih se razmer, ki so posledica dejavnikov, kot so globalizacija, industrija 4.0, umetna inteligenca, pandemije in rusko-ukrajinska vojna, se mesta danes spopadajo z novim izzivi, za katere so potrebne inovativne in pametne rešitve za ohranjanje trajnostnosti in konkurenčnosti. Avtorja sta v članku analizirala uspešnost madžarskih mest z županijskimi pravicami z vidika pametnega razvoja, pri čemer sta se osredotočila zlasti na okoljsko in gospodarsko trajnostnost. Domnevala sta, da so gospodarsko razvitejša mesta (z vidika dohodka na prebivalca) zaradi razpoložljivih finančnih in kadrovskih virov po navadi bolj trajnostna, ni pa nujno, da so med njimi tudi največja mesta po številu prebivalcev (zaradi ekonomije obsega, manjše privlačnosti za bivanje in drugih razlogov). Analizirala sta tri od sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je opredelila Organizacija združenih narodov (OZN), pri tem pa sta uporabila kazalnike madžarskega centralnega statističnega urada in OZN ter jih prilagodila značilnostim madžarskega urbanega omrežja. Z normalizacijo minmax in izračunom povprečnih vrednosti sta oblikovala sestavljeni indeks ciljev trajnostnega razvoja. Mesta sta razvrstila v pet skupin, ki so se razlikovale predvsem po stopnji razvojne dinamike in privlačnosti mest za bivanje. Skupine, ki sta jih določila, izražajo prostorske značilnosti madžarskega urbanega omrežja, najbolj trajnostna pa so dinamična mesta na zahodu in severozahodu države.
Ključne besede: mesta, trajnostni razvoj, pametna mesta, varstvo okolja
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 763; Prenosov: 489
Celotno besedilo (578,33 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Večfaktorska analiza občutljivosti območij kot podlaga za prostorsko načrtovanje v Izmirju, TurčijaSeher Demet Kap Yücel, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analiza občutljivosti zagotavlja podatke, ki usmerjajo ukrepe na področju prostorskega načrtovanja, saj se z njo določijo območja, ki bi jih bilo treba zavarovati. Avtorica je proučevala Izmir, turško mesto z bogatimi ekološkimi vrednotami, a s hitro spreminjajočim se prostorom. Določila je ekološko občutljiva območja v mestu ter analizirala povezavo med njimi in prostorskimi odločitvami. Občutljiva območja je določila z analitičnim hierarhičnim procesom, nato pa jih je primerjala z urbanističnim načrtom mesta. Ekološke dejavnike in procese je proučila na podlagi devetih glavnih parametrov in 21 podparametrov. Vsak parameter je razdelila na več stopenj ekološke občutljivosti. Izsledki analize so pokazali, da je 16,8 % proučevanega območja zelo visoko občutljivega, 18,5 % je visoko občutljivega, 22,7 % območja ima povprečno, 28,5 % nizko, 13,5 % pa zelo nizko stopnjo občutljivosti. Primerjava teh območij z urbanističnim načrtom mesta v merilu 1 : 100.000 je razkrila, da se prostorske odločitve, razvidne iz načrta, ne skladajo z ekološko občutljivostjo proučevanega območja. Model ugotavljanja ekološke občutljivosti, predstavljen v članku, lahko pomaga izboljšati odločevalske procese pri sprejemanju urbanističnih načrtov.
Ključne besede: varstvo okolja, ranljivost okolja, GIS, urbanizem, Izmir
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 759; Prenosov: 441
Celotno besedilo (639,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Analiza naravnih danosti in ocena razvojnih potencialov Kočevske krajine : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na znanstveno raziskovalnem projektu za triletno obdobjeMilan Hočevar, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: Kočevsko, gozdarstvo, prostorsko urejanje, krajinsko oblikovanje, regionalni razvoj, trajnostni razvoj, GIS, gozdni ekosistemi, varstvo okolja, raziskovalna poročila
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4673; Prenosov: 1711
Celotno besedilo (21,09 MB) |
9. Popis stanja gozdov v Sloveniji leta 1998 na 16x16 km mreži, spremembe stanja v obdobju 1987-1998 in stanje gozdov v EvropiRobert Mavsar, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Predstavljamo rezultate popisa poškodovanosti gozdov, ki smo ga 1998 opravili na mreži z gostoto 16 x 16 km. Popis je na 43 traktih zajel 1008 dreves. Ugotovili smo, da se stanje ni bistveno poslabšalo. Povprečna osutost je bila 23,5 %, poškodovanih (drevesa, katerih osutost je višja od 25 %) pa je bilo skoraj 29 % vzorčnih dreves. Podobno kot v Sloveniji je tudi stanje gozdov v Evropi, kjer se je osutost prav tako nekoliko povečala. Za nekatere evropske države predstavljamo podatke o zdravstvenem stanju gozdov v letih 1997 in 1998. Poleg poškodb, katerih vzroki nam niso znani, smo vključili v popis tudi poškodbe znanih povzročiteljev. Rezultati v primerjavi z letom 1997 niso bistveno različni. Poškodbe znanih povzročiteljev so se pojavile na 41 % dreves, še naprej prevladujejo poškodbe krošenj (delovanje primarnih škodljivcev) in debla (spravilo in sečnja).
Ključne besede: varstvo okolja, propadanje gozda, osutost drevja, popis, smpremljanje sprememb, stanje gozda, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 6063; Prenosov: 2514
Celotno besedilo (898,94 KB) |
10. |
