Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (varstvo gozdov) .

871 - 880 / 1416
Na začetekNa prejšnjo stran84858687888990919293Na naslednjo stranNa konec
871.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2020-238 : opis vzorca: Feromonska vaba, vektor : namen testiranja: sum na: Geosmithia morbida
Andreja Kavčič, Nina Šramel, 2020, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2020; Ogledov: 713; Prenosov: 0

872.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2020-237 : opis vzorca: Feromonska vaba, vektor : namen testiranja: sum na: Geosmithia morbida
Andreja Kavčič, Nina Šramel, 2020, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2020; Ogledov: 682; Prenosov: 0

873.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2020-236 : opis vzorca: Feromonska vaba, vektor : namen testiranja: sum na: Geosmithia morbida
Andreja Kavčič, Nina Šramel, 2020, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2020; Ogledov: 647; Prenosov: 0

874.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2020-235 : opis vzorca: Feromonska vaba, vektor : namen testiranja: sum na: Geosmithia morbida
Andreja Kavčič, Nina Šramel, 2020, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2020; Ogledov: 682; Prenosov: 0

875.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2020-234 : opis vzorca: Feromonska vaba, vektor : namen testiranja: sum na: Geosmithia morbida
Andreja Kavčič, Nina Šramel, 2020, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2020; Ogledov: 679; Prenosov: 0

876.
Krojaški žagovinar (Monochamus sartor (Fabricius, 1787))
Andreja Kavčič, 2020, strokovni članek

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi, Krojaški žagovinar, Monochamus sartor (Fabricius, 1787)
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 1318; Prenosov: 375
.pdf Celotno besedilo (215,59 KB)

877.
Orehov rak (Ophiognomonia clavigignentijuglandacearum)
Ana Brglez, 2020, strokovni članek

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi, Orehov rak, Ophiognomonia clavigignentijuglandacearum)
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 1289; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (229,11 KB)

878.
Pomen biovarnosti za zdravje gozdov : pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo
Ana Brglez, Peter Smolnikar, Barbara Piškur, 2020, strokovni članek

Povzetek: V letu 2020 obeležujemo mednarodno leto zdravja rastlin. V kmetijstvu in vrtnarstvu je pojem zdravja rastlin dobro znan, medtem ko se za naravno okolje vse premalokrat omenja. Gozdove ogrožajo številni domači in tujerodni organizmi, ki jim naša dejavnost v okolju omogoča vse lažje in hitrejše širjenje v prostoru. Za preprečitev oz. omejevanje širjenja je ključno delovanje fitosanitarnih inšpekcij in nadzora na mejah ob vstopu tujega blaga, na lokalnem nivoju pa ozaveščenost strokovnih služb, lastnikov zemljišč ter vseh obiskovalcev narave, da upoštevajo osnovne ti. biovarnostne ukrepe. Biovarnost je skupek ukrepov, ki zmanjšajo ali v celoti preprečijo vnos in prenos škodljivih organizmov z ene lokacije na drugo. Po navadi ukrepi zajemajo čiščenje oblačil, obutve, vozil in opreme vseh organskih ostankov rastlin in zemlje ter pregled notranjosti vozila glede prisotnosti žuželk. V prispevku predstavljamo kot primer dobre prakse ozaveščanja o pomenu biovarnosti v gozdovih obširno akcijo Združenega kraljestva Keep it clean ter iščemo ovire in priložnosti za rabo pri nas. V Sloveniji je pojem biovarnosti uveljavljen v kmetijstvu (npr. v prašičjereji in hmeljarstvu), v gozdarstvu pa je dokaj neznan. Z zakonsko dovoljenim prostim dostopom v gozd, gosto mrežo gozdnih cest in v zadnjem času povečanim obiskom gozdov je ob morebitni prisotnosti škodljivih organizmov potencial za njihovo hitro razširjenje izjemno velik. Vendar pa je tudi prostora za izboljšanje sedanje situacije še veliko. Med priložnostmi lahko izpostavimo ozaveščanje v smeri higiene in ukrepov, ki so potrebni za preprečitev vnosa in prenosa škodljivih organizmov, posodobitev veljavne zakonodaje na področju zdravja rastlin in gozdarstva, njuno uskladitev z veljavno evropsko zakonodajo ter nadzor nad njihovim izvajanjem. Nikakor pa ne smemo pozabiti na največjo priložnost vsakega izmed nas, da se vede odgovorno do okolja, v katerem živimo.
Ključne besede: biovarnost, biovarnostni ukrepi, zdravje gozdov, varstvo gozdov, škodljivi organizmi
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 1722; Prenosov: 467
.pdf Celotno besedilo (245,62 KB)

879.
Varstvo gozdov pred novo vnesenimi škodljivimi organizmi za gozd v Sloveniji : Protection of forests against new diseases and pests in Slovenia
Barbara Piškur, Marija Kolšek, Dušan Jurc, 2020, strokovni članek

Povzetek: V besedilu sta predstavljeni organiziranost in delovanje javne gozdarske službe na področju varstva gozdov, ki obsega dve inštituciji: Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). Opisana je tudi umeščenost varstva gozdov v slovenski sistem zdravja rastlin, ki ga vodi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V letu 2020 sodelavci GIS in ZGS vodijo ali sodelujejo v naslednjih programih preiskav karantenskih organizmov v okviru sistema zdravja rastlin: brezov krasnik (Agrilus anxius), jesenov krasnik (Agrilus planipennis), kitajski kozliček (Anoplophora chinensis), azijski kozliček (Anoplophora glabripennis), borova ogorčica (Bursaphelenchus xylophilus), sibirska svilena kokljica (Dendrolimus sibiricus), bolezen tisočerih rakov (Geosmithia morbida in vektor Pityophthorus juglandis), borov smolasti rak (Fusarium circinatum), neevropski žagovinarji (Monochamus spp. (neevropski)), neevropski rilčkarji (Pissodes spp. (neevropski)), azijski ambrozijski podlubnik (Xylosandrus crassiusculus), fitoftorna sušica vej (Phytophthora ramorum). V preteklosti so sodelovali še v programih preiskav za: kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuryphilus), šarka (Plum pox potyvirus), rjavenje borovih iglic (Lecanosticta acicola), rdeča pegavost borovih iglic (Dothistroma spp.), hrastova uvelost (Bretziella fagacearum), zlatopegasti krasnik (Agrilus auroguttatus), borov črni rak (Atropellis spp.) in rjavenje plodov pravega kostanja (Gnomoniopsis smithogilvyi). Podrobneje je predstavljeno delo o šestih škodljivih organizmih in našteti so raziskovalno-strokovni izzivi, ki bi jih slovensko gozdarstvo moralo obravnavati, da bi uspeli uresničiti končni cilj, ki je zdrav in stabilen slovenski gozd.
Ključne besede: karantenski škodljivi organizmi, javno pooblastilo, zdravstveno varstvo gozdov, javna gozdarska služba
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 1538; Prenosov: 455
.pdf Celotno besedilo (235,23 KB)

880.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh