1. Neodpovedljivost pravicam delovnega pravaŠpela Mežnar, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava vprašanje, ali se lahko delavec enostransko ali v sporazumu z delodajalcem odpove kogentnim pravicam iz delovnega prava. Tovrstni sporazumi o odpovedi v praksi niso redki, sodna praksa pa je do odločitve Ustavnega sodišča v zadevi Up-150/22 v letu 2024 dopuščala odpovedi zapadlim denarnim terjatvam iz delovnega razmerja. Ustavno sodišče je to spoznalo za protiustavno ter nezdružljivo s prisilno naravo pravic delovnega prava in varstveno naravo področja delovnega prava.
Ključne besede: neodpovedljivost, odpoved pravici iz delovnega prava, sodna praksa, Ustavno sodišče, Up-150/22, kogentne določbe pozitivnega delovnega prava, ius cogens, omejena pogodbena avtonomija
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 784; Prenosov: 67
 Celotno besedilo (160,24 KB) |
2. Pogoji za sprejem ustavne pritožbe v zadevah s področja delovnega pravaNeža Kogovšek Šalamon, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava pogoje za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, s posebnim poudarkom na zadevah s področja delovnega prava. Glede na to, da velika večina ustavnih pritožb ni sprejetih v obravnavo, ustavni pritožnik pa je o odločitvi sodišča običajno obveščen z neobrazloženim sklepom, je namen prispevka osvetliti vsebinske razloge, ki sodišče vodijo pri odločanju o sprejemu ustavne pritožbe.
Ključne besede: ustavno sodišče, ustavna pritožba, sprejem ustavne pritožbe v obravnavo, zaposlovanje in delo, hujše posledice, pomembno
ustavnopravno vprašanje
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 685; Prenosov: 92
Celotno besedilo (252,41 KB) |
3. Tranzicijska pravičnost od Trsta do Monoštra : med utopijo in resničnostjoJernej Letnar Černič, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava odnos slovenske družbe do tranzicijske pravičnosti. Ugotavlja, da slovenska družba in država v letih po
osamosvojitvi in prehodu iz nedemokratičnega v demokratični sistem nista znali v polnosti sprejeti in izpeljati vseh potrebnih
ukrepov za odpravo prestanih krivic in kaznovanje storilcev. Na tem področju je bil sicer dosežen napredek, predvsem kar
zadeva vprašanje poprave krivic, pozitivno vlogo je odigralo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, predvsem v svojem
prvem mandatu. Nasprotno pa na področju povračilne pravičnosti ni bilo doseženega preboja, saj ni za kršenje
človekovih pravic v nedemokratičnem režimu nihče sodno odgovarjal. Posledice slovenska družba in njeni ljudje čutijo v vsakdanjem življenju tako v institucijah državne oblasti kot tudi v zasebnem sektorju.
Ključne besede: tranzicijska pravičnost, kazensko pravo, ustavno sodišče, človekove pravice, vojni zločini, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 662; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,83 MB) |
4. Attempts at justice during the regime change in HungaryÁron Máthé, 2022, pregledni znanstveni članek Povzetek: In the years after Hungary’s regime change, a lively political and public debate emerged about the possibility of justice for the crimes committed during the decades of communist dictatorship. The Justice Act, introduced by governing party MPs, retroactively suspended the statute of limitations for treason and intentional homicide in cases where the regime did not prosecute these crimes for obvious political reasons. This would have provided a constitutional opportunity to bring to justice those responsible for the atrocities of the 1950s and the reprisals that followed the 1956 revolution. The law adopted by Parliament was annulled by the Constitutional Court on grounds of continuity and legal certainty. In its view, the retroactive suspension of the statute of limitations is incompatible with the rule of law and justice must therefore be pursued by a completely different route.
Ključne besede: ustavno sodišče, kazensko pravo, zakonodaja, pravičnost, sprememba režima, Madžarska, 1950/1960
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 330; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,83 MB) |
5. Ustavno sodišče Republike Slovenije kot varuh človekovega dostojanstvaBoštjan Kolarič, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Človekovo dostojanstvo ter varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin predstavljata vrednostni središči Republike Slovenije, ki se je tako oddaljila od SFRJ, ki ni delovala kot pravna
država in v kateri so bile hudo kršene človekove pravice. Ustavno sodišče Republike Slovenije se je v začetnem obdobju delovanja opredelilo tudi do prejšnjega režima ter njegovih kršitev
človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na kar je pomembno
vplival ustavni sodnik dr. Lovro Šturm. V številnih sodnih odločbah in ločenih mnenjih je med drugim ugotovilo, da so bile
pojavne oblike nasilja komunističnega totalitarnega režima na
Slovenskem protipravne, saj so bili pravni predpisi nelegitimni,
večina jih je bila sprejeta in uporabljena kot sredstvo za nasilje in
izvedbo komunistične revolucije ter vzpostavitev totalitarnega
režima. Pravosodje pa je bilo politično uporabljeno in zlorabljeno kot pomoč pri izvedbi revolucije in njenem vzdrževanju vse
do padca komunističnega totalitarnega režima leta 1990.
Ključne besede: Slovenija, Ustavno sodišče Republike Slovenije, sodne odločbe, ločena mnenja, človekovo dostojanstvo, Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uredba o vojaških sodiščih
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 448; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,27 MB) |
6. |
